21. 8. 2001 | Mladina 33 | Kultura | Film
Bleferji
Suckers, 1999
"Kdaj se v resnici začne delo prodajalca," vpraša svoje prodajalce Reggie (Daniel Benzali), mogočni, vzvišeni, obritoglavi, arogantni, šovinistični, seksistični, rasistični menedžer orjaške prodajalne avtomobilov. Ker prodajalci vedo, da mu ne morejo konkurirati, modro počakajo na njegov odgovor: "Delo prodajalca se začne, ko stranka reče ne!" Ko stranka reče ne, ji lahko prodaš vse. Še več, ko stranka reče ne, ji lahko vse prodaš dražje, kot bi ji prodal, če bi rekla da. Reggie ima zelo preprosto filozofijo: kdor proda, zmaga - kdor kupi, izgubi. In on prodaja. Njegovi drilli so podobni drillom, s kakršnimi običajno vojaški inštruktorji, recimo sadistični marinski naredniki (hja, a la Hartman v Full Metal Jacketu), mučijo rekrute. Prodajalcem, ki stojijo pred njim, samim moškim, se razume, ukaže, da naj se z rokami stegnejo proti nebu - višje, čim višje, še višje, dajte, stegnite se, višje. In fantje se stegujejo. Višje in višje. "Vidite, ko že mislite, da se ne morete več stegniti višje, se lahko stegnete še višje!" Nebo ni meja. Prodajanje je vojna. Trgovina je fronta. Prodajalčeva samozavest je bazuka. In kupec je sovražnik. Treba ga je zmleti, zgaziti, uničiti, pokopati. Brez milosti. Od njega mora ostati le podpis na kupoprodajni pogodbi. Le podpis, ki pomeni le eno - vdam se, ne morem več, vse priznam, konec je z mano, zmagali ste, vaš suženj sem, do smrti bom vaš avtomat za obročno odplačevanje!
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
21. 8. 2001 | Mladina 33 | Kultura | Film
"Kdaj se v resnici začne delo prodajalca," vpraša svoje prodajalce Reggie (Daniel Benzali), mogočni, vzvišeni, obritoglavi, arogantni, šovinistični, seksistični, rasistični menedžer orjaške prodajalne avtomobilov. Ker prodajalci vedo, da mu ne morejo konkurirati, modro počakajo na njegov odgovor: "Delo prodajalca se začne, ko stranka reče ne!" Ko stranka reče ne, ji lahko prodaš vse. Še več, ko stranka reče ne, ji lahko vse prodaš dražje, kot bi ji prodal, če bi rekla da. Reggie ima zelo preprosto filozofijo: kdor proda, zmaga - kdor kupi, izgubi. In on prodaja. Njegovi drilli so podobni drillom, s kakršnimi običajno vojaški inštruktorji, recimo sadistični marinski naredniki (hja, a la Hartman v Full Metal Jacketu), mučijo rekrute. Prodajalcem, ki stojijo pred njim, samim moškim, se razume, ukaže, da naj se z rokami stegnejo proti nebu - višje, čim višje, še višje, dajte, stegnite se, višje. In fantje se stegujejo. Višje in višje. "Vidite, ko že mislite, da se ne morete več stegniti višje, se lahko stegnete še višje!" Nebo ni meja. Prodajanje je vojna. Trgovina je fronta. Prodajalčeva samozavest je bazuka. In kupec je sovražnik. Treba ga je zmleti, zgaziti, uničiti, pokopati. Brez milosti. Od njega mora ostati le podpis na kupoprodajni pogodbi. Le podpis, ki pomeni le eno - vdam se, ne morem več, vse priznam, konec je z mano, zmagali ste, vaš suženj sem, do smrti bom vaš avtomat za obročno odplačevanje!
S fintiranjem, blefiranjem in manipuliranjem kupcu poberejo vse, kar ima. In to na tak način, da jim je hvaležen - in da v njih vidi svoje heroje. Ne da tudi sami kupci niso le bleferji. Ker skušajo avto vedno kupiti pod ceno, vedno mislijo, da so ga tudi res kupili pod ceno, toda ko potem enkrat ugotovijo, da so ga kupili nad ceno, so tako jezni, da v prodajalno, ki jih je nategnila, pošljejo še vse svoje prijatelje - da bi nategnili še njih! Ljudje hočejo kupiti. Ljudje hočejo izgubiti. Ljudje imajo prodajalce za heroje. Bleferji so efektna alegorija kulture konzumiranja, kulture obročnega odplačevanja, kulture nakupovalnih centrov in kulture sodobnih kupcev, ki mislijo, da so pametnejši od kapitalizma, toda Rogerju Nygardu, ki je pred leti blestel z dokumentarcem o "trekijih" (Trekkies), smešnih fanih serije Zvezdne steze, žal ni dovolj, da imitira Davida Mameta (Glengarry Glen Ross), ampak hoče biti tudi Tarantino. Prekmalu se namreč izkaže, da je trgovina z avtomobili v resnici le krinka za trgovino z mamili. Prekmalu se pojavijo gangsterji, ki hočejo številko sefa. Prekmalu nabašemo na situacijo, v kateri začne tip, ki ima na čelu pištolo, pripovedovati vice - ja, črncem o črncih. In prekmalu je na sceni več pištol kot rok. Prava stvar, huh. Dvomim, da je hotel Nygard z vsem tem le še dodatno poudariti, da je prodajanje v resnici kriminal. Rekel bom le to: če bi vam v življenju preostali le dve možnosti, gledanje drugega dela Bleferjev in kupovanje avta pri Reggieju, bi brez razmisleka izbrali slednjo.
ZADRŽAN -