Munje

Slovenski film V petek zvečer je hotel biti generacijski kult, toda niti zdaleč ni bil to, kar bi moral biti, če bi hotel biti to, kar je hotel biti. Srbski film Munje zdaleč prav tako ni to, kar bi moral biti, toda postal je natanko to, kar je hotel biti - generacijski kult, orjaški hit, predvsem kakopak hit "neobremenjene", "nezamorjene" generacije srbskih dvajsetletnikov, ki se bolj spomnijo tega, kako je dajal gole Dušan Savić, kot pa tega, kako je nastala in razpadla Juga.

Še dobro, kajti če bi preveč mislili na razpadanje Juge, bi se kmalu obremenili in zamorili z ironično povezavo med naslovom filma in "Munjo", specialno "patriotsko" milico, ki je terorizirala kosovske Albance. No, Sergej Trifunović in Boris Milivojević, junaka tega filma, hočeta biti tako urbana, tako moderna, tako nefolklorna in tako neobremenjena kot vsi ostali evropski dvajsetletniki, kar pomeni, da hočeta žurirati, klubirati, požirati neon, se furati z avtom, spoznavati legende popa in posneti "drum & bass" ploščo, toda svoj kapital zaupata mladostnemu prijatelju po imenu Gojko Sisa (Nikola Đuričko), ki ju nategne. Na nočni odisejadi potem srečata dve bejbi (Maja Mandžuka & Milica Vujović), vlomilskega Dedka mraza (Zoran Cvijanović) in disidentskega policaja (Nebojša Glogovac), ki jima spremenijo noč, ne pa tudi kariere. Munje so energični, humorni road-movie o generaciji, ki je ostala v noči. In ta fusnota balkanske tranzicije zdaj počasi dviga rolete, rine na svetlobo, kroži po Beogradu in napol mesijansko upa, da bo postala mainstream. Da dlje ne morejo, jih ne moti. Dlje itak nima smisla. Beograd je za njih vse. Prikazan je kot mesto, ki je onstran kaosa, onstran balkanske folklore, onstran partizanskih moralnih dilem in onstran Bate Živojinovića. Hja, kot to, kar je - tajno mesto prihodnosti, ki ga vedno ujame preteklost.

ZA

povezava