24. 9. 2001 | Mladina 38 | Kultura | Film
Film, da te kap 2
Scary Movie 2, 2001
V Filmu, da te kap 2 je kakopak vse štos. Paraplegik na vozičku je le štos. Linčanje psihopatskih hišnih ljubljencev je le štos. Invalid, ki ga fafa samemu sebi, je le štos. Bejba, ki ga fafa duhu, je le štos. Bejba, ki ima premajhne joške, je le štos. Bejba, ki ima joške kot airbag, je le štos. Potrebna papiga je le štos. List konoplje, ki si zrola kadilca in ga pokadi, je le štos. Agresivno parodiranje Potopljenih senc, Moža brez telesa, Prežečega tigra, skritega zmaja, Ameriške pite, Misije nemogoče 2, Gladiatorja, Hannibala, Charliejevih angelčkov, Poltergeista in Igre solz je le štos. Parodiranje reklam za Nike je le štos. Ptičji ekskrementi so le štos. Epska bruhanja so le štos. Epska uriniranja so le štos. Epska prdenja so le štos. Epski penis je le štos. In epska ejakuliranja so le štos. Vse je štos. Razen podatka, da je scenarij pisalo sedem oseb. To je v tej ofenzivni parodiji edina resna stvar. Edini resni trenutek. Toda ironično, to je pri tem filmu najbolj smešno in najbolj komično. To je najboljši štos. Da je film, ki traja le dobro uro in ki premore le zmedeno, nametano, šlampasto, napol mrtvo kolekcijo gagov, pisalo sedem scenaristov, vas pošlje na krohotanje.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
24. 9. 2001 | Mladina 38 | Kultura | Film
V Filmu, da te kap 2 je kakopak vse štos. Paraplegik na vozičku je le štos. Linčanje psihopatskih hišnih ljubljencev je le štos. Invalid, ki ga fafa samemu sebi, je le štos. Bejba, ki ga fafa duhu, je le štos. Bejba, ki ima premajhne joške, je le štos. Bejba, ki ima joške kot airbag, je le štos. Potrebna papiga je le štos. List konoplje, ki si zrola kadilca in ga pokadi, je le štos. Agresivno parodiranje Potopljenih senc, Moža brez telesa, Prežečega tigra, skritega zmaja, Ameriške pite, Misije nemogoče 2, Gladiatorja, Hannibala, Charliejevih angelčkov, Poltergeista in Igre solz je le štos. Parodiranje reklam za Nike je le štos. Ptičji ekskrementi so le štos. Epska bruhanja so le štos. Epska uriniranja so le štos. Epska prdenja so le štos. Epski penis je le štos. In epska ejakuliranja so le štos. Vse je štos. Razen podatka, da je scenarij pisalo sedem oseb. To je v tej ofenzivni parodiji edina resna stvar. Edini resni trenutek. Toda ironično, to je pri tem filmu najbolj smešno in najbolj komično. To je najboljši štos. Da je film, ki traja le dobro uro in ki premore le zmedeno, nametano, šlampasto, napol mrtvo kolekcijo gagov, pisalo sedem scenaristov, vas pošlje na krohotanje.
Bolj kot prečastiti James Woods (rezerva za obolelega Marlona Branda!), izganjalec hudiča, ki v bruhanju prekosi onega debeluha iz filma Stand by Me. Prvi Film, da te kap si je za izhodišče vzel Krik, ki je bil že sam po sebi tako luciden, tako energičen in tako svež, da Keenen Ivory Wayans in njegovi niso mogli zgrešiti. Zdaj, v nadaljevanju, pa si za izhodišče vzamejo Hišo strahov, v katero zbašejo vse tiste, ki so preživeli parodijo Krika, naivno, plosko Cindy (Anna Faris), geja Raya (Shawn Wayans), zadetega Shortyja (Marlon Wayans) in domišljavo, jezično Brendo (Regina Hall), in jih podvržejo paranormalnemu psihološkemu eksperimentu dementnega profesorja Oldmana (Tim Curry). Problem je kakopak v tem, da je bila Hiša strahov tako dolgočasna in tako upehana, da se je sedem scenaristov lahko zanašalo le nase. Kar je bila napaka. Dvojna napaka. Nase se niso mogli zanašati, na Hišo strahov pa so se preveč zanašali. V Hiši strahov se ni na kaj zanašati. In seveda - le zakaj bi sploh parodirali katastrofalno slab film, ki za nameček sploh ni bil hit?
Film, da te kap 2 je sicer bučen, nabrušen in obscen, toda niti malo subverziven, saj žanrskih klišejev, ki preplavljajo sodobne filme in iz katerih brije norca, ne ruši, ampak jih le mehanično - oh, in digitalno - jača, poudarja in napenja, kot da so nekaj svetega in nujnega. Le zakaj bi rušil klišeje, ko pa je tudi sam povsem odvisen od klišejev in klišejskih filmov. Ni čudno, da mu najbolj ustreza status quo. Film, da te kap 2 je pač le parazit, ki si sam nič ne izmisli, to pa zato, ker se mu ni treba nič izmisliti. Le šlepa se, le citira, le golta, le konzumira. Drugi filmi mislijo namesto njega. Drugi filmi naredijo vse. On jih le požre, napihne in pošlje pod oblake. Film, da te kap 2 je le postmodernistično žrelo, ki non-stop konzumira in obilno izloča. Film, ki ne more reči, da je - reče lahko le, da je bil. "Vsi bomo umrli," zavrešči nekdo. Šur, ker ste neumni.
PROTI