Ženska za znoret

Trije moški v dolgočasni shemi: črna komedija, v kateri je vse iz druge roke.

Ženska za znoret je film o ženski, ki pravi, da je fukanje njena najljubša stvar, toda fukanje si predstavlja tako shematično, kot da še vedno čaka na defloracijo. Ni čudno, seks je zanjo le shema - hja, le blef. Seks je fora, na katero lovi moške, ki fukajo po shemi. Moške s shematično fantazijo. Moške s shematično predstavo o seksu.

Moške, pri katerih že na daleč veš, da absolutno zaupajo ženskam, ki pravijo, da je fukanje njihova najljubša stvar. Skratka, moške, ki se jim v življenju ni zgodilo nič velikega ali pa usodnega, toda ko jim v objem pade seks bomba, takoj verjamejo, da jim je bila usojena. Lahko bi videli 100 filmov noir, pa jim ne bi kapnilo, da so padli v shemo. Jewel (Liv Tyler) je taka femme fatale, napeta na vseh pravih krajih, kataloška, z nogami do neba, bejba iz sheme, bejba s shemo - kdor jo zagleda, bi za en fuk z njo ubijal. Ne, kdor jo zagleda, bi za en fuk z njo umrl. Poda se ji celo slow-motion.

Matt Dillon, natakar, ki mu je sreča že zdavnaj obrnila hrbet in ki na začetku filma najame poklicnega morilca (Michael Douglas), jo reši pred brutalnim fantom Utahom (Andrew Silverstein, eks Andrew Dice Clay) - šur, takoj jo odpelje domov. Na fuk stoletja. In ko se izkaže, da je v resnici padel le v shemo, ki jo že lep čas prakticirata premetena Jewel in njen bučni macho Utah, je šokiran, kot da je ravnokar videl konec Telesne strasti, toda še preden se dobro obrne, je Utah le še truplo, Jewel pa le še fatalka, ki ga ne spusti iz sheme, v kateri itak mrgoli moških, ki so slepo verjeli, da je fukanje njena najljubša stvar, recimo detektiv (John Goodman), ki kmalu potrebuje pomoč duhovnika, in naduti odvetnik (Paul Reiser), ki kmalu potrebuje pomoč psihoterapevtke. Tipi pač po fuku kljub vsemu nočejo umreti. Točno, tudi tipi so iz sheme. Iz tiste sheme, ki so jo v nedogled rolali dobri stari filmi noir. Tudi film Ženska za znoret se trudi, da bi bil noir... ter obenem hommage Kurosawi (Rašomon) in Tarantinu (Prava stvar). Toda kontakta ne vzpostavi niti s filmom noir, niti z Rašomonom, niti s Tarantinom - niti s samim sabo. Angažira vas še manj kot branje najbolj šolske recenzije filma noir.

PROTI