Marcel Štefančič, jr.

 |  Mladina 43  |  Kultura  |  Film

Corellijeva mandolina

Captain Corelli's Mandolin, 2001

Corellijeva mandolina je videti kot film, ki so ga pred pol stoletja pozabili posneti. Če bi ga posneli tedaj, bi se lepo podal liniji vojnih filmov, v katerih je bila vojna le commedia dell'arte - vedno vas je čakal trop utrujenih stalnih likov, ki je izgledal kot trop vaških humoristov na vajah v improvizaciji. Modri, ponosni oče... njegova krhka, bistra hči... njen zaletavi, naivni snubec... melanholični, romantični tujec... in hladni, fanatični nemški oficirji. In seveda, vsi se trudijo, da bi čim bolje zadeli kak evropski akcent, recimo grškega.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Marcel Štefančič, jr.

 |  Mladina 43  |  Kultura  |  Film

Corellijeva mandolina je videti kot film, ki so ga pred pol stoletja pozabili posneti. Če bi ga posneli tedaj, bi se lepo podal liniji vojnih filmov, v katerih je bila vojna le commedia dell'arte - vedno vas je čakal trop utrujenih stalnih likov, ki je izgledal kot trop vaških humoristov na vajah v improvizaciji. Modri, ponosni oče... njegova krhka, bistra hči... njen zaletavi, naivni snubec... melanholični, romantični tujec... in hladni, fanatični nemški oficirji. In seveda, vsi se trudijo, da bi čim bolje zadeli kak evropski akcent, recimo grškega.

Ker so bili že tedaj vsi skupaj videti le kot karikature, si lahko mislite, kaj se zgodi šele zdaj, v Corellijevi mandolini, v kateri skušajo igralci - bolj ali manj angleški, recimo modri, ponosni John Hurt in zaletavi, naivni Christian Bale - čim bolje zadeti akcent grške angleščine. Okej, krhka, bistra Penelope Cruz skuša zadeti grški akcent španske angleščine, huh, za razliko od grške dive Irene Papas, ki je prisiljena ciljati grški akcent grške angleščine. Manjka le še kraljica akcentov - Meryl Streep. Vse je namreč v akcentu.

Recimo: tisti, ki igrajo Nemce, tolčejo oxfordsko angleščino. Da bi bilo ja jasno, kdo je kdo. Ni dovolj, da nosijo uniforme. In ni dovolj, da italijanski vojaki, ki okupirajo grški otok in ki jih vodi romantični, melanholični stotnik Antonio Corelli (Nicolas Cage), nenehno na ves glas in napol goli prepevajo stare operne arije, in da nemški vojaki, ki pridejo po Ducejevi kapitulaciji, snobovsko in do vratu zapeti recitirajo arijsko filozofijo.

Še dobro, kajti Cage akcent italijanske angleščine pogosto tako zgreši, da zadene akcent grške angleščine. Skratka, italijanski vojaki so videti kot turisti, ki skušajo z domačini najti skupni jezik, grški partizani so tako retardirani, kot bi jim vloge napisal Churchill, medtem ko se "epska" romanca med Corellijem in Pelagio (Cruz) itak ne dvigne nad poletni flirt. Eden izmed redkih filmov, pri katerem komaj čakate na prihod Hitlerjeve vojske. In obenem eden izmed redkih filmov, ki nas hoče prepričati, da je II. svetovno vojno odločil akcent. Igralci imajo pač v tem filmu le dve nalogi: da težijo z akcenti in da zakrivajo razgled na čudovite grške otoke.

PROTI -