Sweet November, 2001

Kako veste, da se ta film dogaja v San Franciscu? Ker ima vsaka samska ženska za soseda transvestita. Kako veste, da Charlize Theron umira za redko boleznijo? Ker hoče vsak mesec fukati z drugim moškim. Brez obveznosti, brez reklamacij - hej, v enem mesecu te bom transformirala in potem pustila. Pakt. Take it or leave it! Njen mister November postane Keanu Reeves, ki je tako robotski, da bi lahko z isto mimiko igral tako sebe kot svojo nočno omarico. Oba, tako on kot nočna omarica, potrebujeta novega agenta.

Če film Jesen v New Yorku še ni ubil vaše potrebe po filmih, v katerih noro zaljubljene ženske umirajo za redkimi boleznimi, potem bo to zanesljivo storil Sladki november, rimejk zelo povprečnega in medlega filma iz leta 1968, v katerem se lahko še enkrat prepričate, s kako čudnimi hobiji se ukvarjajo junakinje, ki jim je preostalo le še nekaj tednov življenja: Winona Ryder v Jeseni v New Yorku izdeluje ekscentrične, "avantgardne" klobuke, Charlize pa v Sladkem novembru na sprehod vodi tuje pse - in to brezplačno. Da na sprehod vodi tudi psa, ki je igral v filmu Bolje ne bo nikoli, ne preseneča - očitno so ga specializirali za filme, v katerih ljudi mučijo redke bolezni. Jasno, bejba, ki umira za redko boleznijo, vedno nabaše na arogantnega bogataša, ki potrebuje spremembo: Keanu igra naspidiranega fuck-you marketinškega genija, ki se vanjo dokončno in totalno zaljubi v trenutku, ko ji maskerke obraz prepleskajo s kredo, tako da je videti kot truplo, ki hoče reči "Želim ti srečo", "Važno, da sva se našla, pa četudi ni trajalo" ali pa "Love means never having to say you're sorry", kot nas je nekoč poučila Ljubezenska zgodba, v kateri se je punca, ki umira za redko boleznijo, noro zaljubila v bogataša, ki mu čas itak dopušča le kratko romanco - pred njim je namreč bujna kariera. Preostanek življenja bo zato raje masturbiral na Mona Lizo. Kot Keanu. Iz principa.

PROTI