Kaj ženske ljubijo

Danes ne najdete več filma, v katerem glavni lik ne bi bil marketingar. No, še bolj specifično - marketinški as. Zakaj je marketingar rojen za filmski lik, je na dlani: ker ves svoj čas posveča iluzijam, imidžu in spinu, o samem življenju nima pojma, zato je vedno zrel za notranjo preobrazbo, ki mu jo lahko nudi in omogoči le ženska. Nedavni primer: Sladki november. No, vsem tem filmskim marketingarjem pa ob nepoznavanju življenja skupno še nekaj - nepoznavanje žensk. Točno, definira jih to, da o ženskah nimajo pojma. Kar je seveda čudno - le kako lahko potem ženskam sploh kaj prodajo? Če hočeš delati v marketingu, moraš vedeti, kaj hočejo ženske. In kako odkriješ, kaj hočejo ženske? Opcij je na kupe: Freud, feministični traktati, Seks v mestu, spiritistične seanse, aerobika. Okej, tudi iz reklam za pralne praške se veliko naučiš. Lahko se čudežno spremeniš v žensko, hja, kot ona šovinistična svinja v komediji Switch, ali pa se, spet čudežno, preleviš v telepatsko bitje, ki sliši, kaj mislijo ženske, kar se zgodi Melu Gibsonu alias Nicku Marshallu v romantični komediji Kaj ženske ljubijo.

Gibson je marketinški as, macho, serijski zapeljivec in ločen šovinist, nor na Franka Sinatro, ki ga nova kreativna direktorica, Helen Hunt, takoj pouči, da o ženskah nima pojma in da to za marketingarja ni dobro. "Tam zunaj je ženski svet," doda njegov šef (Alan Alda), ko argumentira, zakaj ga je pri promociji preskočil. Da Mel ne bi postal tehnološki višek, ki je kakopak tipična ženska socialna vloga, začne doma hitro študirati žensko dušo, kar počne na smešen, četudi napačen način, recimo lakirati si začne nohte, depilirati si začne noge in oblačiti začne žabe. Da bi se lažje vživel v žensko, se razume. Toda v tej ženski vlogi je tako patetično in tako testosteronsko izgubljen, da mu lahko pomaga le Bog. Kar se tudi zgodi - z božjo pomočjo vidi skozi ženske. Ženske vidijo skozenj brez božje pomoči. Naravni talenti pač. Moški, ki imajo že itak na svoji strani kompletno patriarhalno mašino sodobne družbe, imajo na svoji strani očitno tudi Boga. Božja intervencija, zelo podobna tisti, ki je iz retardiranega Johna Travolte naredila genija... ee, Fenomen, ga namreč tako predela, da končno zasliši ženski glas, žensko željo. Kar je kul: zdaj lahko sliši, kaj ženske v resnici mislijo, pa četudi potem rečejo nekaj povsem tretjega. In kar je obenem zoprno: zdaj lahko sliši, kaj si ženske v resnici mislijo o njegovi seksualni tehniki. In o njegovem tiču. Kar pa je spet kul: svojo seksualno tehniko lahko sproti korigira. Toda tip, ki bi zdaj lahko zapeljal vse ženske, se zaljubi le v eno - jasno, v tisto, ki ga najbolj ogroža. In zakaj? Zato, da bodo lahko film prodali ženskam, ki imajo o tem, kaj hočejo, zelo naivno predstavo. Kajti sodeč po tem filmu hočejo ženske le eno: da bi moški razumeli, da je depilacija tortura. In seveda - in da bi moški z njimi zvečer gledali telenovele in reklame za shujševalne kure.

ZADRŽAN +