Dan za trening

Dan za trening je izvrstno napisana, kaligrafsko odigrana, elegantno angažirana, energično režirana, šekspirjansko intenzivna, vizualno kompaktna kriminalka, ki skuša pokazati, da Los Angeles še naprej ostaja najbolj nevarno mesto na svetu. Na svetu pač ni mesta, v katerem bi imeli policaji možnost take mitizacije - in v katerem bi policaji tako nasedali tej mitizaciji. V Los Angelesu policaj ni le policaj, ampak je vedno tudi mit, ki igra samega sebe. Hollywood je pač zanosil z Los Angelesom, tako da ni več jasno, kdo je komu fantazijsko predmestje, kdo koga imitira in kdo je čigava halucinacija. Policaji tu ne izgubijo občutka za realnost, prej narobe, sami odločajo o tem, kaj je to realnost. Kar seveda pomeni, da ni v nobenem mestu konsenz o realnosti tanjši. In seveda, v nobenem mestu ni več igralcev. A po drugi strani, v mestu, v katerem živi toliko igralcev, bodisi poklicnih, amaterskih, propadlih, izgubljenih, neizživetih, neangažiranih ali namišljenih, in v katerem tudi zadnji diler misli, da je le citat ali pa hommage, mora biti policaj res odličen igralec, impersonator in imitator, heh, popolno križišče osmoze, hitrih karakterizacij in undercover mimikrije, če hoče preživeti. Z "vživljanjem" ne sme imeti problema - v nasprotnem primeru se zvrne, še preden smog zalije neon.

"Ulico moraš slišati, vohati, čutiti," sikne izkušeni, elitni, dekorirani, karizmatični losangeleški detektiv Alonzo Harris (Denzel Washington) svojemu novemu partnerju, pravzaprav svojemu novemu učencu, Jakeu Hoytu (Ethan Hawke), ambicioznemu policaju, ki hoče postati detektiv in ki mora zdaj - svojemu mentorju, se razume - v enem dnevu dokazati, da je zrel za ulico, džunglo, kaos, anarhijo, sadizem, nihilizem in igro preživetja. Še preden pa Jake zavoha ulico, mu Alonzo s PCP-jem, ki sta ga malo prej zaplenila dilerjem, razširi percepcijo. Sporočilo: "Dober policaj mora imeti narkotike v krvi." In ne le narkotike, huh. Alonzo, subkultura zase, ni le fasciniran nad drugo stranjo zakona - Alonzo je druga stran zakona, eksplozivna pošast s tako bujnim in hipnotičnim egom, da verjamemo, da res razume "sistem", socialne interakcije in logiko oblasti... oh, in "matrico", huh, bolje kot Laurence Fishburne. Ko maltretira paraliziranega dilerja (Snoop Dogg), ko muči male ribe, da bi prišel do večjih, bolj profitnih, ko plen deli s svojimi partnerji in ga potem spravlja pri starem prijatelju (Scott Glenn), ko z višjimi, elegantno oblečenimi, belimi detektivi (Tom Berenger, Raymond J. Barry, Harris Yulin) kuje policijske zarote, ko fuka svojo popoldansko metreso (Eva Mendes), ko svojo skorumpiranost vedno podpre s filozofskim argumentom, ko izdaja prijatelje, ko zlorablja geto, črnce in latinose (Rodneyja Kinga bi osebno pretepel, O.J. Simpsonu bi podtaknil okrvavljeno rokavico ipd.), ko izziva streljanja in ko kaže, da je umor njegov kopilot, postane jasno, da je le pragmatični control-freak, le policaj pod nadzorom, le mali, zapeljivi, cinični imperialist, ki definitivno ni Morgan Freeman... ki misli, da je nezlomljiv in nedotakljiv... in ki verjame, da je to, kar počne, nujno. Ali kot pravi: "Če hočeš ujeti volka, moraš biti tudi sam volk." Jake, dezorientirani Serpico, se tesnobno, mučeniško utruja z moralo "dobrega" in "zla" - Alonzo je onstran morale. Razlika med "dobrim" in "zlim" ga ne zanima ali pa se mu vsaj ne zdi več pomembna in merodajna, kaj šele usodna - reči, ki jih počne, pa naj si bodo še tako nemoralne, brutalne, umazane in zločinske, so nujne. Pika.

Ni kaj, Alonzo, bolj produkt kot disfunkcija, je fina alegorija ameriške zunanje politike, s svojo čudno kombinacijo liberalizma (nič nima proti narkotični, alkoholni in seksualni rekreaciji) in hardcore konzervatizma (demokracija je zanj ovira in alibi kriminalcev, uporaba sile se mu zdi nujna, hej, kdo nas bo sicer varoval?) pa predstavlja prehud izziv za idealističnega, pacifističnega legalista, kakršen je Jake. In dalje, Alonzu recesija ne more do živega: če "biznisa", akcije in panike ni, jih začne ustvarjati sam - z lažnimi sodnimi nalogi, manipulacijami, izsiljevanji, nadlegovanji, racijami in umori. Dobro ve, kaj je to vojna ekonomija. Dobro ve, kako ohranjati non-stop vojno stanje. Dobro ve, da ga lahko na oblasti obdrži le vojna, le panika, le "strategija napetosti". In dobro ve, da lahko vojno dobiš le, če si obenem policaj, politik in menedžer - Dirty Harry, Machiavelli in Keynes. Dan za trening, ki ga je Antoine Fuqua, doslej znan po dveh atraktivnih vajah v slogu (Elitni morilci, Bait), posnel davno pred črnim septembrom, anticipira vsa vprašanja, ki jih je odprl črni september.

ZELO ZA

povezava