Pesmi iz drugega nadstropja
Sanger fran andra vaningen, 2000
Švedski režiser Roy Andersson je pred dobrimi tridesetimi leti zablestel z Ljubezensko zgodbo, nekaj let kasneje povsem pogorel z gangstersko parodijo Giliap, opustil film, prešaltal na reklame, postal guru švedskega marketinga, zdaj pa se jezno vrnil s Pesmimi iz drugega nadstropja, tako neznosno mračnim in morbidnim filmom, da ga je moral posneti v barvah. V depresivnem, obupanem, morastem, razpadajočem, kužnem, ekonomsko, socialno in politično opustošenem predmilenijskem evropskem mestu se odvrti 64 statičnih, artificielnih, ritualnih vinjet, ki so nekaj med teatrom absurda in živimi tabloji, med božansko komedijo in modernistično tragedijo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Švedski režiser Roy Andersson je pred dobrimi tridesetimi leti zablestel z Ljubezensko zgodbo, nekaj let kasneje povsem pogorel z gangstersko parodijo Giliap, opustil film, prešaltal na reklame, postal guru švedskega marketinga, zdaj pa se jezno vrnil s Pesmimi iz drugega nadstropja, tako neznosno mračnim in morbidnim filmom, da ga je moral posneti v barvah. V depresivnem, obupanem, morastem, razpadajočem, kužnem, ekonomsko, socialno in politično opustošenem predmilenijskem evropskem mestu se odvrti 64 statičnih, artificielnih, ritualnih vinjet, ki so nekaj med teatrom absurda in živimi tabloji, med božansko komedijo in modernistično tragedijo.
Uradnika (Sten Andersson) po tridesetih letih zvestega služenja odpustijo... prodajalec pohištva (Lars Nordh) zažge svojo trgovino... senilni stoletnik salutira Goeringu... po mestu blodijo duhovi, ki mislijo na samomor... pacienti okrog tavajo v zdravniških haljah... ženske mečejo v prepad... ljudje si zastavljajo poslednja vprašanja. "Kam gremo?" Ni kam. Promet je ohromljen. Ljudje se po ulicah valijo nagonsko, kot zombiji, brez strasti. Videti so kot panični grešniki, ki na sodni dan izvajajo svoj danse macabre. Finančni sistem se je zlomil, borza ne uboga več, ekonomijo rolajo novi zakoni, temelji trga mutirajo, kapitalizem se levi - kot pošast. V glavah so kaos, paranoja in norost. Celo čarovniški triki odpovejo. Vera je brez smisla - svet je razdeljen, hierarhiziran, mrtev. Jezus je plastičen, le slaba poslovna ideja. Geniji pišejo poezijo, dokler se jim ne zmeša. Vlada je nemočna: "Preostane nam le upanje." Ekonomski laissez-faire je zlomil napol religiozno vero v trg in povzročil katastrofo, kombinacijo depresije, vojne, totalitarizma in neofašizma. Trg ni več rešitev. Vera v trg tudi ne. Pesmi iz drugega nadstropja so unikatni epitaf 20. stoletju in novi Evropi. Kot bi hkrati pogledali 64 skandinavskih reklam za prozac.
(Pesmi iz drugega nadstropja vrti Kinoteka)
ZELO ZA
