Antitrust

Kaj je cyberspace, nam je v danes kultnem romanu Neuromancer pojasnil William Gibson, utemeljitelj cyberpunka: to je neke sorte "konsenzualna halucinacija", neskončna, kompleksna digitalna membrana, ki obdaja in preplavlja človeka. Skratka, predstavljajte si, da bi bili vsi računalniki tega sveta povezani. Hu-a! To je to, si reče tudi računalniški gigant, softverski magnat Gary Winston (Tim Robbins), ki se od Billa Gatesa ne loči niti po "kreativnosti", niti po profilu, niti po očalih, niti po kršitvah antitrustovskih zakonov, in heh, niti po viziji, navsezadnje, NURV, ime njegove firme, je le akronim za Never Underestimate Radical Vision, ali po naše - Nikoli ne podcenjuj radikalne vizije. Šur, Winston, ki izgleda tako, kot da si je sam - in to na isti dan! - izmislil dot.com in NASDAQ, ima radikalno vizijo: povezati hoče vse računalnike. Specifično, odkriti skuša kodo, ki bi omogočila "sinapso", planetarni tehno čudež, globalni, satelitski, digitalni sistem za lifranje avdio-vizualno-tekstualnih vsebin. Da bi pa svoj globalni komunikacijski gadget - svoj Planet Explorer, huh, svoj hiper Napster - spremenil v čim bolj kvalitetno meso, najema najboljše kadre, saj veste, hackerje, programerje in podobne genije ("Presenetite me! Izzovite me!"), kamor se brez problema uvrsti tudi nadvse perspektivni idealist, Milo Hoffman (Ryan Phillippe), najnovejša pridobitev firme NURV, tega raja za hackerje.

Winston je chic & cool grandoman, ki bi na vsakem motivacijskem seminarju pobral Grand Prix publike, Milo, alergičen na sezam, pa je genij, ki potrebuje le priložnost, infrastrukturo in investitorja. Skupaj sta zgodba za dot-com priročnike. Kdo ve, morda ju je Peter Howitt, režiser Antitrusta, očitno neke sorte specialist za paralelne svetove (Helenine ljubezni), tudi tam našel. Lahko bi živela srečno do konca svojih dni, če ne bi Winston mislil, da je Winston Churchill, in če se ne bi Milo spremenil v žajfo, ko ugotovi, da je Winston le arogantni manipulator brez smisla za demokracijo, le psihopatski kapitalist s kompleksom Velikega brata, le monopolist, ki software krade, le Mefisto, ki se mu je zmešalo. "Svet je binaren - si ena ali nič, živ ali mrtev!" Le kdo se tu ne bi počutil kot Tom Cruise v Firmi. No, Milo se počuti kot idiot, ki ni videl Firme. Antitrust, triler brez karizme, poln absurdnih naključij, šolske napetosti in bejb, ki so tam le zato, da zastirajo razgled na stekleno high-tech scenografijo (Claire Forlani, Rachel Leigh Cook), ponuja pet sporočil. Prvič, tehnologija je nevarna. Drugič, korporacije so hudičevo delo. Tretjič, monopol je zlo. Četrtič, kapitalizem je rop. In petič, znanje pripada celemu človeštvu. Toda ta sporočila nam pošilja z didaktično naivnostjo sindikalnega zaupnika, ki je pravkar prebral prvo strokovno knjigo.

ZADRŽAN -