15. 4. 2002 | Mladina 15 | Kultura | Film
Pošasti iz omare
Monsters, Inc., 2001
Kaj počnejo igrače, ko otroci pogledajo stran? Točno, oživijo in grejo v lajf, na kar sta opozorili risanki Svet igrač in Svet igrač 2, ki ju je v spregi z Disneyjem pridelal fantastični studio Pixar, kralj računalniške animacije. Risanka Življenje žuželk, prav tako by Pixar, je pokazala, da imajo tudi žuželke svoje paralelno življenje. In zdaj so tu Pixarjeve Pošasti iz omare, male, zlobne, strašne, nočne, spačene kreature, ki podnevi živijo v Monstropolisu. Ker ta paralelni metropolis vso električno energijo dobiva od otroških krikov, ki jih med svojimi nočnimi plazenji in strašenji povzročajo in shranjujejo pošasti, ker otroci postajajo na grozo vse bolj imuni in ker zato vse bolj primanjkuje energije (ja, rolajo se redukcije), je čas, da v akcijo stopita orjaški, omarasti, gorilasti Sully (John Goodman) in rahlo strahopetni, enooki Mike (Billy Crystal), ki sta do sedaj nabrala rekordno število krikov, toda "portala v drugi svet" - okej, vrat omare - ne zapreta pravi čas, tako da v Monstropolis čofne zemeljsko bitje, jasno, otrok, deklica po imenu Boo. Bu! Kaos! Reši se, kdor se more! Nič ni bolj strupenega!
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
15. 4. 2002 | Mladina 15 | Kultura | Film
Kaj počnejo igrače, ko otroci pogledajo stran? Točno, oživijo in grejo v lajf, na kar sta opozorili risanki Svet igrač in Svet igrač 2, ki ju je v spregi z Disneyjem pridelal fantastični studio Pixar, kralj računalniške animacije. Risanka Življenje žuželk, prav tako by Pixar, je pokazala, da imajo tudi žuželke svoje paralelno življenje. In zdaj so tu Pixarjeve Pošasti iz omare, male, zlobne, strašne, nočne, spačene kreature, ki podnevi živijo v Monstropolisu. Ker ta paralelni metropolis vso električno energijo dobiva od otroških krikov, ki jih med svojimi nočnimi plazenji in strašenji povzročajo in shranjujejo pošasti, ker otroci postajajo na grozo vse bolj imuni in ker zato vse bolj primanjkuje energije (ja, rolajo se redukcije), je čas, da v akcijo stopita orjaški, omarasti, gorilasti Sully (John Goodman) in rahlo strahopetni, enooki Mike (Billy Crystal), ki sta do sedaj nabrala rekordno število krikov, toda "portala v drugi svet" - okej, vrat omare - ne zapreta pravi čas, tako da v Monstropolis čofne zemeljsko bitje, jasno, otrok, deklica po imenu Boo. Bu! Kaos! Reši se, kdor se more! Nič ni bolj strupenega!
Pošasti lahko začnejo zdaj v električno energijo pretvarjati kar svoje krike, huh. Risanka Pošasti iz omare je lahkotna in duhovita, toboganska in vizualno lucidna, resda brez songov, toda polna sijajnih vokalnih karakterizacij in štosov, gagov in referenc, ki jih bo bolj kot otroci razumela cinefilska publika, razen če ne pričakujete, da otroci vedo, kdo je Ray Harryhausen. Za otroke sta tu sporočili, da je smeh najboljše zdravilo za strah in da se tudi pošasti bojijo otrok, toda cinefilska publika bo v Monstropolisu prepoznala Langov Metropolis, v katerem so delavci, industrijski garači, ki poganjajo mesto, videti kot pošasti in v katerem je investicija v strah najboljša in najbolj profitabilna. Ko se v Monstropolisu rodi pošast s petimi glavami, je to kul, ker bo lahko petkrat bolj učinkovita od enoglavih pošasti.
ZA
