John Q

John Q, 2002

Brez otrok ni več resnih filmov, resnih sporočil in resnih emocij. Filmi so se začeli obupano šlepati na otroke - V pasti, Bal smrti, Ime mi je Sam. Šele ko je otrok v smrtni nevarnosti, okej, ali pa v žari, postane film pomemben, tehten, heh, "angažiran". Toda takega emocionalnega izsiljevanja, kot je John Q, zlepa ne najdete. In da bi bila mera polna, je še zložen kot Frankenstein. John Q = resnična zgodba + Urgenca + Pasje popoldne + Noro mesto + Pogajalec. "Ljudje zbolijo in včasih umrejo - tako je življenje," dahne direktorica klinike, Rebecca Payne (pain, ih, pain!), ki jo igra Anne Heche, tovarniškemu delavcu Johnu Archibaldu (Denzel Washington), čigar sin urgentno potrebuje novo srce.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Brez otrok ni več resnih filmov, resnih sporočil in resnih emocij. Filmi so se začeli obupano šlepati na otroke - V pasti, Bal smrti, Ime mi je Sam. Šele ko je otrok v smrtni nevarnosti, okej, ali pa v žari, postane film pomemben, tehten, heh, "angažiran". Toda takega emocionalnega izsiljevanja, kot je John Q, zlepa ne najdete. In da bi bila mera polna, je še zložen kot Frankenstein. John Q = resnična zgodba + Urgenca + Pasje popoldne + Noro mesto + Pogajalec. "Ljudje zbolijo in včasih umrejo - tako je življenje," dahne direktorica klinike, Rebecca Payne (pain, ih, pain!), ki jo igra Anne Heche, tovarniškemu delavcu Johnu Archibaldu (Denzel Washington), čigar sin urgentno potrebuje novo srce.

Ko pa John, ki so mu pravkar znižali plačo in ki ne more odplačati niti ženinega avtomobila, ugotovi, da ima za drago transplantacijo prenizko zavarovalno polico, da je zdravstveni sistem sovražnik revnih in da so zdravniki le arogantni birokrati, ki mislijo izključno na profitno margino, ugrabi kompletno urgenco, vključno z zdravniki (James Woods) in pacienti - če njegov sin ne dobi novega srca, bo začel pobijati talce.

Kako mu uspe zgolj s pištolo zajeti pol Amerike in zakaj se pred bolnišnico zbere milijon policajev (tip je solo! amater!), presega mojo domišljijo, toda avtorji so si verjetno rekli, hej, pa ja ne bodo vsem tem našim krasnim, angažiranim, družbeno-kritičnim, človekoljubnim sporočilom gledali v zobe! V zobe? Kakšne zobe? Ta film je brez zob.

Vidimo le luknje, huh - dolge, pravičniške pridige ("Ne bo jaz pokopal sina, ampak bo sin pokopal mene!"), teflonski patos (okej, pa mu dajte moje srce! okej, bom prodal pa še televizor!), pogajalska zapravljanja časa (Robert Duvall!), enovrstičnice, ki ne sodijo v usta malega človeka ("Ta bolnišnica ima zdaj novo upravo!"), ceneni populizem ("Zdravniška oskrba naj bo za vse brezplačna!"), obubožane klišeje (ja, med talci vedno najdete zlorabljeno žensko in nosečnico, ki dobi popadke) in maso malih ljudi, ki je dobila junaka - malega, poštenega, pokončnega, dostojanstvenega človeka, ki se je uprl sistemu. Fant od fare, ne. Za zgled... ee, pa četudi grozi, da bo pobil nedolžne ljudi... in četudi je njegov upor zdravstvenemu sistemu le blef. Kdo je naredil zdravstveni sistem? Medicina ali finančno-politična elita? Elita. Jasno, Denzel nima nič proti eliti. Ne moti ga, da je zdravstveni sistem le produkt vse hujšega in vse bolj krutega razrednega prepada. Politično debato zamenja z uro moralne vzgoje. Nič, Denzel hoče le srce. Toda srce je premalo.

PROTI