Hartova vojna

Hartova vojna je relativno staromodna sodna drama, ki se dogaja v trenutno zelo obljudenem času (II. svetovna vojna), toda na ekscentrični lokaciji - v nemškem taborišču za vojne ujetnike, v katerem prednjačijo Američani. Ruse, ki so skušali pobegniti, na začetku itak obesijo, jasno, pod taktirko cinično kultiviranega lagerfirerja, SS majorja Visserja (Marcel Iures), ki je nor na "negro jazz" in ki je študiral na ameriški univerzi Yale. Tip je resda tak kliše, da bi ga lahko izvozili na Kubo, toda osnovno vprašanje, ki ga zastavlja Hartova vojna, je daleč od klišeja: kaj je huje - fašizem ali rasizem? Specifično - nemški fašizem ali ameriški rasizem?

V taborišče namreč pripeljejo tudi dva temnopolta častnika, Scotta (Terrence Howard) in Archerja (Vicellous Shannon), ki ju rutinsko stoični, zadržani polkovnik McNamara (Bruce Willis) mirno pošlje v kasarno, v kateri so navadni vojaki, tudi ultra rasistični Bedford (Cole Hauser), ki ga kmalu zatem najdejo umorjenega - umor pripišejo črncu, častniku in gentlemanu Scottu, ki ga na improviziranem vojaškem sodišču brani poročnik Tommy Hart (Colin Farrell), študent prava (ja, Yale!), sicer pa frustrirani, negotovi sin senatorja, privilegirani "izdajalec", ki ravno potrebuje očiščenje. Situacija je kakopak ironična, malone absurdna: Američani, ki so prišli v Evropo, da bi potolkli naciste, ajatole rasizma, antisemitizma, šovinizma in vseh drugih strupenih, morilskih, genocidnih nestrpnosti, sodijo črncu, ki naj bi ubil rasista. Hartova vojna je kritika ameriške predpostavke, da je rasizem bolj moralen od nacizma oz. da je nacizem bolj nemoralen od rasizma, še toliko bolj, ker se film dogaja leta 1944, ko črnci na ameriškem jugu niso veljali za ljudi, ampak za pse - tudi naci na začetku poudari, da Rusi, ki so jih obesili, niso bili ljudje, ampak psi, podljudje.

ZA