20. 8. 2002 | Mladina 33 | Kultura | Film
Mothmanova prerokba
The Mothman Prophecies, 2002
Richard Gere, novinarski zvezdnik Washington Posta, dobro shaja s srečo, dokler z ženo ne doživita prometne nesreče - njemu ni sicer nič, toda žena z glavo tako butne v šipo, da pristane na urgenci, kjer ugotovijo, da ima tudi tumor, za katerega pred tem ni vedela. Ker pa je tik pred nesrečo videla neke sorte veščasto-metuljasto pošast, ki jo je potem tudi narisala, se Richardu zazdi, da jo je skušal preroški mothman opozoriti na tumor: nič, prerokba ne pomaga, pacientka umre - prihodnosti ni mogoče spremeniti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
20. 8. 2002 | Mladina 33 | Kultura | Film
Richard Gere, novinarski zvezdnik Washington Posta, dobro shaja s srečo, dokler z ženo ne doživita prometne nesreče - njemu ni sicer nič, toda žena z glavo tako butne v šipo, da pristane na urgenci, kjer ugotovijo, da ima tudi tumor, za katerega pred tem ni vedela. Ker pa je tik pred nesrečo videla neke sorte veščasto-metuljasto pošast, ki jo je potem tudi narisala, se Richardu zazdi, da jo je skušal preroški mothman opozoriti na tumor: nič, prerokba ne pomaga, pacientka umre - prihodnosti ni mogoče spremeniti.
Nekaj let kasneje se Richard - okej, John Klein - odpravi na intervju s predsedniškim kandidatom, obtiči pa v malem, zakotnem, pobožnem mestu Point Pleasant, čigar Srebrni most povezuje Zahodno Virginio in Ohio. Kako je padel tja, ne ve, vse skupaj mu celo potegne na cono somraka, toda ko mu lokalna policistka, Laura Linney, razkrije, da se domačinom že lep čas prikazuje mothman, napovedovalec tragedij in katastrof, in da imajo ta prikazovanja čudne stranske učinke, recimo krvavenje iz oči, prisluhe, paranojo in blaznost Willa Pattona, naskoči svoj skepticizem in zarotniško predestiniranost zgodovine.
Mark Pellington nam je že v Skrivnosti ulice Arlington hudo naložil - ob reviziji uradnega odgovora na vprašanje, kdo je razstrelil ono zvezno poslopje v Oklahoma Cityju, nas je potopil globoko v vortex paranoičnega uma, protivladnih fantazij in zarotniškega pop mučeništva. Toda to je storil hipnotično, kinetično, vizualno dognano - kot estet. Kot doktor filmskega jezika. Skrivnost ulice Arlington je izgledala kot popolna estetizacija tabloidne mentalitete - njene norosti, njene absurdnosti, njene pretiranosti. In vendar to ni bila glorifikacija, ampak študija tabloidne Amerikane. Pellington je klinični estet. Anatom. In v nič manj stilizirani, hiperaktivni in napeti Mothmanovi prerokbi, posneti po knjigi Johna A. Keela ("po resničnih dogodkih"), gre s skalpelom še za plast nižje, v "sfero", ki ji običajno racionalnosti zmanjka prej kot zraka - med prerokbe, videnja in masovne histerije.
ZA
