Zmajev poljub

Luc Besson ima rad mučene, zavožene, propadle ženske - šur, Nikita je večen zgled. Zmajevega poljuba, ki se dogaja v Parizu, sicer ni režiral, napisal je le scenarij, pa še to v tandemu, toda Jessica, ki jo igra Bridget Fonda, ameriška Nikita, je primer take bessonovske padle ženske - Jessica, Američanka iz Severne Dakote, je džankica, ki se preživlja kot cipa, to pa zato, ker je to edini način, da nazaj dobi 5-letno hčerko, ki ji jo je odtujil mogočni pariški inšpektor Richard (Tcheky Karyo, hja, zelo bessonovsko), de facto psycho, morilec, diler in kapo pariškega podzemlja.

Nič, Jessica je grešnica, ki potrebuje odrešitev - in neodvisnost. Kot Nikita. Dovolj ima pekla na visokih petah. Ne, ne vletijo marinci ali pa rendžerji, kot bi pričakovali, ampak oceane preleti najboljši kitajski specialni agent - Liu Jian... ee, Jet Li, ki naj bi prav v španoviji z Richardom izpeljal tajno operacijo. Rečeno, storjeno. No, zarotniški Richard potem udari mimo, ko misli, da lahko Jetu podtakne umor diplomata in odnese celo kožo. Jet Li je namreč meniško-stoični kung-fu Leon: akrobatski killer, sam svoj mojster, monospektakel. Nobena borilna veščina mu ni tuja. Nobenega prijema se ne sramuje. Nobene krvodajalske ne zamudi. Stres odlično prenaša. Z motivom nima težav. In jebe se mu za diplomacijo. Richard nadenj pošlje kompletno pariško podzemlje - Jet Li ga spremeni v torzo. A la Damien Hirst. Le malce bolj mistično. Mystikal. Na srečo ga tokrat ne podlagajo z digitalnimi efekti. Jet Li ima zelo kreativen način ubijanja, ni kaj, toda film, v katerem igra, preveč ljubi klišeje, da bi bil lahko kaj več kot ringelšpil, ki se ne pretvarja, da je kaj več kot to, kar je - ne ravno Prežeči tiger, skriti zmaj.

ZADRŽAN +