Scooby-Doo

Psi zavohajo mamila. Stara zgodba, ne. In nova zgodba: odkar je Bush vojno proti mamilom izenačil z vojno proti terorju, psi zavohajo tudi zarote. Recimo v Možeh v črnem 2. Ali pa v burleskni turbo groteski Scooby-Doo, posneti po risankah, ki sta jih v šestdesetih kreirala William Hanna in Joseph Barbera. Seksi Fred (Freddie Prinze Jr.), vedno podcenjena Daphne (Sarah Michelle Gellar), vedno ogrožena Velma (Linda Cardellini), vedno zabiti Shaggy (Matthew Lillard) in njegov Scooby (z glasom Scotta Innesa), opazno zabiti digitalni pes, člani razpuščenega in ponovno formiranega oddelka za boj proti "nadnaravnemu" kriminalu, odpotujejo na Spooky Island, karibski Disneyland, orjaški tematski park, eskapistični raj, metropolo družinske zabave, kjer je vse irealno - razen demoničnih duhov, ki ljudi, okej, predvsem tinejdžerje, spreminjajo v neke sorte zombije... ee, zgledne državljane, hip-hop konformiste.

Lastnik otoka, gospod Mondavarious (Rowan Atkinson), je videti kot gospod Bean, vesela, psihedelična druščina pa kot kombinacija družine Brady, Charliejevih angelčkov, Buffy, Austina Powersa, Jamesa Bonda in retro surferjev na poti v Jurski park, ki se mu je spet zmešalo. Recite mu Hellraiser. Vsi ti detektivi imajo sicer dovolj razlogov, da se počutijo kot Macaulay Culkin, ki v hiši velike mame čaka na prvi poljub kakega survivorja, toda kljub gneči, ki jo delajo pop citati, idiotski gagi, bombastično sprotno trženje CD-ja in Pamela Anderson, na misiji nemogoče spoznajo troje: prvič, da je zabava le tiransko pranje možganov in mašina za prevzgojo, drugič, da je kapitalizem pohlepen in kanibalski, in tretjič, da za vsako Zlo, pa naj si bo še tako paranormalno, obstaja racionalna razlaga. Hej, povejte to Bushu, ki je še vedno na Dosjejih X.

ZADRŽAN