Zaljubljeni Thomas

Kul, v prihodnosti bo država tako socialna, da bo skrbela tudi za cyber-freake, ki se bodo poročili z virtualno realnostjo, huh, kot recimo Thomas Thomas (Benoit

Verhaert), agorafobični in asocialni 33-letnik, ki je zadnjih 8 let preživel v svojem cyber-kokonu, ne da bi enkrat samkrat stopil ven, v realnost. Thomas, zaljubljen v net in cybersex, specifično, v digitalno seksuljo Claro, je alergičen na fizične kontakte in žive ljudi, ki jih vidimo le skozi njegove oči (hja, podobno kot v filmu Lady in the Lake, 1946). Vidimo le, to kar vidi on - tip je kamera, ki hoče postati software. Da njega samega ne vidimo, ne čudi - v nekem smislu ga ni več.

Vsi njegovi kontakti so online - meje njegovega sveta so meje njegovega računalnika. Kar je v računalniku, obstaja - kar je zunaj računalnika, je bolezen. Računalnik je zdravilo, on sam pa bolezen, virus, na katerega se - oh, viziofonsko - lepijo mama, terapevt in zavarovalnica, jasno, vsak s svojo vizijo realne ženske, ki bi ga odrešila te osmoze.

Eni mu ponujajo new-age frikico Melodie (Magali Pinglaut), ki hlepi po intimi, drugi pa zelo voljno, toda distancirano Evo (Aylin Yay), prostitutko iz nacionalnega invalidskega programa. Zaljubljeni Thomas, sicer Rendersov režijski debi, je tragedija, ki izgleda kot komedija: lahko zbežiš, toda država, korporacije in ojdipska tradicija (mama-kurba) te vedno najdejo, tudi na netu.

ZA