23. 9. 2002 | Mladina 38 | Kultura | Film
Insomnia
Insomnia, 2002
Memento, prejšnji triler Christopherja Nolana, je bil zelo noir. Insomnia je zelo bela. “Tu spodaj ni nič, že 20 minut nisem videl nobene hiše,” dahne detektiv Hap (Martin Donovan) detektivu Dormerju (Al Pacino), ko z biplanom drsita čez Aljasko v zakotno mestece Nightmute, kjer naj bi lokalni policiji pomagala najti morilca gimnazijke. “Morilec ji je po umoru umil lase in telo ter postrigel nohte,” zamrmra Dormer, rašpljasti tenor - šur, tip je veteran Los Angelesa in legenda zase. Lokalni detektivki Ellie (Hilary Swank) se zdi tako kulten, da zna na pamet vse njegove primere in vse njegove izreke. Tako kot je bil morilec občudovalec gimnazijke, je tudi Ellie Dormerjeva občudovalka. Videl je že vse. In izčrpan je - od vsega. In od sebe. Da je njegova glava polna senc, ki mu maličijo percepcijo (sledi Mementa), ni dvoma, kakor ni dvoma, da se mu gabi birokracija, da ne verjame v porotniški sistem in da se ima po malem tudi za sodnika, toda preveč je maničen, da bi rekel, hej, prestar sem za to sranje. In kot da ni dovolj, da ga daje huda nespečnost (ne, sonce tu ne zaide, vsaj ne v tem času) in da mu v Los Angelesu po reputaciji streže Notranja kontrola, v megli - med tekom za morilcem gimnazijke - ponesreči ubije svojega partnerja Hapa, umor pa pripiše morilcu, ki ga kmalu zatem pokliče, heh, z glasom in stasom Robina Williamsa, drugorazrednega pisca kriminalk: Videl sem, kaj si storil... v isti situaciji sva... noben od naju ni hotel ubiti... zdaj sva partnerja!
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
