2. 10. 2002 | Mladina 39 | Kultura | Film
Posebno poročilo
Minority Report, 2002
Leta 2054 je Amerika na tem, da postane popolna družba. Washington že je - pa ne zato, ker ljudje vozijo elektromagnetne avtomobile, ker uporabljajo tehnologijo, ki jih prepozna, in ker so tudi oglasi povsem “personalizirani”, ampak zato, ker ni več kriminala. Bolje rečeno, zločina sploh ni več mogoče zagrešiti. Karizmatični “oddelek za predzločine” vse zločince prime in pošlje v kriogenično agregatno stanje, ko na zločin šele pomislijo. Nimajo šans. Trije predkognitivci, paranormalni, napol mistični, napol svetniški “vidci”, sicer otroci džankic, ki lebdijo v high-tech bazenu, namreč predvidijo vsak zločin - človeku ne vidijo le v glavo, ampak tudi v njegovo prihodnost. In tik preden naj bi ta eksperiment, ta koncept policijske države, razširili na celo Ameriko, predkognitivci ugotovijo, da tudi John Anderton (Tom Cruise), najbolj fanatični komandos tega oddelka, misli na zločin. “Ni ti treba bežati,” mu dahne zvezni agent (Colin Farrell). “Vsi bežijo,” odvrne Anderton.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
2. 10. 2002 | Mladina 39 | Kultura | Film
Leta 2054 je Amerika na tem, da postane popolna družba. Washington že je - pa ne zato, ker ljudje vozijo elektromagnetne avtomobile, ker uporabljajo tehnologijo, ki jih prepozna, in ker so tudi oglasi povsem “personalizirani”, ampak zato, ker ni več kriminala. Bolje rečeno, zločina sploh ni več mogoče zagrešiti. Karizmatični “oddelek za predzločine” vse zločince prime in pošlje v kriogenično agregatno stanje, ko na zločin šele pomislijo. Nimajo šans. Trije predkognitivci, paranormalni, napol mistični, napol svetniški “vidci”, sicer otroci džankic, ki lebdijo v high-tech bazenu, namreč predvidijo vsak zločin - človeku ne vidijo le v glavo, ampak tudi v njegovo prihodnost. In tik preden naj bi ta eksperiment, ta koncept policijske države, razširili na celo Ameriko, predkognitivci ugotovijo, da tudi John Anderton (Tom Cruise), najbolj fanatični komandos tega oddelka, misli na zločin. “Ni ti treba bežati,” mu dahne zvezni agent (Colin Farrell). “Vsi bežijo,” odvrne Anderton.
Jasno, v hipu se prelevi v begunca, v hudega skeptika pravzaprav, v disidentskega kritika “oddelka za predzločine”, hitre, nagle, “kengurujske” pravice, totalitarnih fantazij in popolne, varne, “preventivne” družbe, ki temelji na vizijah treh jasnovidno-retardiranih “nadljudi”. Posebno poročilo, posneto po noveli Philipa K. Dicka, je futuristični noir triler, ki se dogaja v tako skomercializiranem svetu, da svobodne volje ni več. Niti ni več potrebna. Varnost ima pač prednost pred svobodo. Zategovanje demokracije in svoboščin ter zatiranje “manjšinskih poročil” sta le efekta te laissez-faire komercializacije, te povsem deregulirane korporativizacije sveta. Spielberg je sicer Posebno poročilo posnel pred Bushevo demonizacijo demokracije, toda postalo je prav posebno poročilo o Bushevi demonizaciji demokracije - in Bushevem forsiranju “preventivnih” operacij, bombardiranj, invazij in zapiranj, tajnih služb in “branja” misli, namigov in znakov. No, čar tega filma je v tem, da ne skriva, da vse to - komercializacijo, “preventivno” represijo in bushizacijo - omogočajo prav mašine za gledanje: high-tech kamere, skenerji, digitalne in holografske igračke, skratka, vse tisto, kar je povezano s filmom in spektaklom. Ni čudno, da se hoče Anderton znebiti svojih oči. In ni čudno, da Posebno poročilo izgleda kot Spielbergovo “manjšinsko poročilo”, kot “ločeno mnenje” predkognitivca, ki že 30 let “bere” naše misli.
ZELO ZA -
