Ledena doba

Gotovo bi znali našteti kopico filmov, v katerih se vam je kak stranski lik zdel precej bolj zanimiv od glavnega, tako da ste si rekli, huh, škoda, da ni film za rdečo nit vzel raje onega epizodista. Svojemu spisku lahko zdaj dodate Ledeno dobo, računalniško risanko, ki vključuje stranski lik, za katerega si želite, da bi bil glavni - veverico, ki skuša v led skriti svoj želod, a ji to ne uspe in ne uspe. Toda ta podjetna, obupana veverica je le running gag, le program plus, le komični preblisk a la Chuck Jones, ki nastopi tu in tam, ko glavni oder za minuto ali dve izpraznijo tri govoreče živali, depresivni mamut Manfred (Ray Romano), manični lenivec Sid (John Leguizamo) in agresivni tiger Diego (Denis Leary), ki tik pred prihodom ledene dobe - okej, v času velike selitve na jug - rešujejo najdenčka, primerek človeškega "plemena".

Bolje bi bilo, če bi reševali veverico. Da nekatere izmed teh treh živali katastrofe ne bodo preživele in da jih bo evolucija pogubila (ste zadnje čase kje videli kakega mamuta?), se razume samo po sebi, njihovo potovanje na sever, njihovo multikulturno vandranje po divji, brutalni, neobljudeni pokrajini, vključno z Diegovimi kanibalskimi skušnjavami, pa je itak le priredba Treh botrov, starega humanističnega vesterna, klasično naivne moralke o treh "živalih", ki s pomočjo najdenega otroka v sebi odkrijejo "nekaj človeškega", oh, in "nekaj družinskega" - ta zgodba je dobila že toliko uradnih rimejkov, TV verzij in parafraz (Trije moški in zibelka), da lahko preživi le še v risankah, v katerih je otrok vedno slepi, imuni člen prehranjevalne verige in v katerih za vse manjšo raznovrstnost narave vedno poskrbi sama narava, ne pa človek. Ledena doba je matinejska komedija izumiranja, v kateri ima človeška vrsta pravico do zadnje noči na Zemlji in ki otrokom prodaja filantropsko mitologijo - glejte, že en sam želod lahko reši tisoč življenj!

ZADRŽAN +