16. 12. 2002 | Mladina 50 | Kultura | Film
Govori z njo
Hable con ella, 2002
Španska klinika združi Marca (Dario Grandinetti), pisca turističnih vodičev, in Benigna (Javier Camara), deviškega bolničarja, toda z razlogom - na sosednjih posteljah ležita njuni muzi, bikoborka Lydia (Rosario Flores) in plesalka Alicia (Leonor Watling). Obe sta v komi. Plesalka, žrtev prometne nesreče, že štiri leta. Bikoborka, žrtev bika, na novo. Benigno, ki svojo muzo že ves ta čas neguje, masira, olji, striže in liči, dahne Marcu: Govori z njo. Z Lydio, se razume. Hej, lahko se zgodi čudež. Ženske so komplicirane.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
16. 12. 2002 | Mladina 50 | Kultura | Film
Španska klinika združi Marca (Dario Grandinetti), pisca turističnih vodičev, in Benigna (Javier Camara), deviškega bolničarja, toda z razlogom - na sosednjih posteljah ležita njuni muzi, bikoborka Lydia (Rosario Flores) in plesalka Alicia (Leonor Watling). Obe sta v komi. Plesalka, žrtev prometne nesreče, že štiri leta. Bikoborka, žrtev bika, na novo. Benigno, ki svojo muzo že ves ta čas neguje, masira, olji, striže in liči, dahne Marcu: Govori z njo. Z Lydio, se razume. Hej, lahko se zgodi čudež. Ženske so komplicirane.
Alicia in Lydia sta fantazijski, toda fatalni ženski - Almodovar moški narcizem, ki se je vedno futral z nemimi, trpečimi, nezavestnimi, mrtvimi, nemočnimi, zatrtimi, "kontroliranimi" ženskami, ujame v trenutku dezintegracije, ko je od narcistične omnipotence in bikoborskega mačizma ostala le še impotenca in ko je treba od dejanj preiti k besedam. Marco ne more. Benigno pač. Toda ko govori z njo, izgleda tako, kot da govori s sabo - ko se moški pogovarja s sabo, je najbližje ženski. In ženski ležita stoično - kot dva mačota.
Almodovar se sicer ne more upreti kliničnemu seksapilu "mrtve" ženske, toda vojno spolov hoče preseči in "pravljično", "začarano" žensko, izgubljeno v Gozdu (tako se imenuje klinika), prebuditi. Kdor je videl film Kissed, v katerem se punca v mrtvašnici zaljubi v truplo fanta, ve, da Almodovar v premisi ni ravno originalen, toda v razpletu gre dlje od originala in ves čas ohrani resen, zrel obraz, bolj dramskega, subtilno intimnega in sentimentalnega kot ne - Ingmarja Bergmana predela v Douglasa Sirka, v filozofsko perverzijo telenovele. Svoje junake še vedno gleda z očmi fetišista, prostori, v katerih se gibljejo, so še vedno dizajnerski, realnost je občasno še vedno absurdna, masaže so še vedno freudovske in ljubimca lahko še vedno poveže le transgresija, toda črna komedija, nadrealizem, pop šok in divji seks živijo le še v preteklosti, v črno-belem nemem insertu, filmu-v-filmu, v katerem moškega čudežni napoj tako pomanjša, da se lahko preseli v vagino svoje ljubice. Za vedno. E, to je šele film!
ZELO ZA -