Tolpe New Yorka
Gangs of New York, 2002
New York, ki slovi kot talilni lonec, so tragične, apokaliptične reči, ki so se zgodile 11-9, pognale v samopremislek, zato ne preseneča, da Tolpe New Yorka, sicer potopljene v 19. stoletje, v čas, ko se je začel New York spreminjati v ultimativni talilni lonec, v imigrantski El Dorado, izgledajo rahlo postapokaliptično. Bolje rečeno, Scorsesejev epos izgleda tako, kot da se dogaja po padcu New Yorka. Uvodni prizor, v katerem se v newyorškem slumu Five Points leta 1846 brutalno, mesarsko, napol plemensko, kozmično, fantazmagorično udarita dve divji bandi, irski imigranti, alias "Dead Rabbits", ki jih vodi pastor Vallon (Liam Neeson), in šovinistični, rasistični, anti-imigrantski "Nativci", ki jih vodi mizantropski, nebotično diabolični Bill the Butcher (Daniel Day-Lewis), ni namreč nič drugega kot fluidni, groteskni sublimat postapokaliptičnih filmov, prešpikan z retro gothom.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
New York, ki slovi kot talilni lonec, so tragične, apokaliptične reči, ki so se zgodile 11-9, pognale v samopremislek, zato ne preseneča, da Tolpe New Yorka, sicer potopljene v 19. stoletje, v čas, ko se je začel New York spreminjati v ultimativni talilni lonec, v imigrantski El Dorado, izgledajo rahlo postapokaliptično. Bolje rečeno, Scorsesejev epos izgleda tako, kot da se dogaja po padcu New Yorka. Uvodni prizor, v katerem se v newyorškem slumu Five Points leta 1846 brutalno, mesarsko, napol plemensko, kozmično, fantazmagorično udarita dve divji bandi, irski imigranti, alias "Dead Rabbits", ki jih vodi pastor Vallon (Liam Neeson), in šovinistični, rasistični, anti-imigrantski "Nativci", ki jih vodi mizantropski, nebotično diabolični Bill the Butcher (Daniel Day-Lewis), ni namreč nič drugega kot fluidni, groteskni sublimat postapokaliptičnih filmov, prešpikan z retro gothom.
No, po tej vojni, ki vzame pastorja, New York, to mlado mesto, še bolj pade: ko 17 let kasneje na sceno stopi Amsterdam (Leonardo DiCaprio), ki hoče maščevati smrt svojega očeta (ja, pastorja Vallona), je Amerika sredi državljanske vojne, stari slum, ki ga vodi tiranski, fašistoidni, neronsko-kaligulski Bill the Butcher, pa sredi dekadentnega, bibličnega pekla, v katerem se rolajo obračuni, noži, linči, krste, ropi, požari, bordeli, alkohol, prah, baklade, hazard, brezposelnost, revščina, korupcija, vulgarna politika, barbarizem, rasne in razredne napetosti, ksenofobija, izsiljevanje, teror, epidemije, pohlep, kaos, gladiatorstvo in porno žeparka Jenny (Cameron Diaz), toda mesto, retro futuristična poroka divjega zahoda, podzemlja in flamskega tableauja, ima tako vpojno moč, da je stalno na robu eksplozije, do katere pride, ko se osebna, ojdipska vendetta ujame z zgodovino, z rojstvom "moderne Amerike", s puntom degradirane množice. Specifično, 13. julija 1863 ulični obračuni band preidejo v divje, protestne, z vojsko zatrte nemire - množica se upre razredni tiraniji, rasizmu in vpoklicu v vojsko. Ja, zahteva po demokraciji sovpade s protivojnim aktivizmom.
ZA +
