28 dni pozneje
28 Days Later, 2002
Vse skupaj se začne z malim protestnim ludizmom borcev za živalske pravice: iz nekega britanskega laboratorija osvobodijo opice, ki pa so eksperimentalno okužene z divjim virusom. Ko se Jim (Cillian Murphy), biciklistični kurir, ki je v komo padel že pred incidentom, 28 dni pozneje zbudi v neki zapuščeni bolnišnici, ugotovi to, kar je ugotovil junak Wyndhamove sci-fi alegorije Day of the Triffids - da se je svet spremenil. Ulice so morasto prazne, London je opustošen, ljudje so mutirali v zombije, bolje rečeno, v crazies. Niso več živi in niso še mrtvi, toda svoje žrtve, neokužene ljudi, napadajo nenadno, kaotično, furijasto in besno, kot stekli psi... ee, kot teroristi. Britanija izgleda kot postapokaliptični Dan mrtvih, kot zombi-verzija Eliotove pesnitve Wasteland. Jim hitro formira koalicijo neokužencev, "preživelih", v katero potegne tudi iznajdljivo Seleno (Naomie Harris) ter možakarja (Brendan Gleeson) in njegovo hčerko (Megan Burns).
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Vse skupaj se začne z malim protestnim ludizmom borcev za živalske pravice: iz nekega britanskega laboratorija osvobodijo opice, ki pa so eksperimentalno okužene z divjim virusom. Ko se Jim (Cillian Murphy), biciklistični kurir, ki je v komo padel že pred incidentom, 28 dni pozneje zbudi v neki zapuščeni bolnišnici, ugotovi to, kar je ugotovil junak Wyndhamove sci-fi alegorije Day of the Triffids - da se je svet spremenil. Ulice so morasto prazne, London je opustošen, ljudje so mutirali v zombije, bolje rečeno, v crazies. Niso več živi in niso še mrtvi, toda svoje žrtve, neokužene ljudi, napadajo nenadno, kaotično, furijasto in besno, kot stekli psi... ee, kot teroristi. Britanija izgleda kot postapokaliptični Dan mrtvih, kot zombi-verzija Eliotove pesnitve Wasteland. Jim hitro formira koalicijo neokužencev, "preživelih", v katero potegne tudi iznajdljivo Seleno (Naomie Harris) ter možakarja (Brendan Gleeson) in njegovo hčerko (Megan Burns).
Ko se iz norega Londona prebijajo čez podeželje, na sever, proti domnevno "varni", "rajski" manchestrski vojaški bazi, so videti kot junaki Apokalipse danes, kot komandosi, ki se prebijajo skozi britanski Vietnam. A naj vas to nikar ne zavede. Film 28 dni pozneje ni akcijska fešta, ampak alegorična odisejada, okej, cinična kritika britanskega establišmenta in Blairovih bojnih krikov, ki zahtevajo koalicijsko mentaliteto, narodno enotnost, ekskluzivni patriotizem, militarizacijo družbe in paranojo. Danny Boyle, ki je s filmoma Plitvi grob in Trainspotting revitaliziral britanski film in potem katastrofalno potonil ob h'woodski Obali, je postapokaliptično prtljago Georgea Romera, J.G. Ballarda, Davida Cronenberga in Francisa Forda Coppole zlil v besno verzijo danske Dogme - film je namreč posnel s frfotavo digitalno kamero (via Anthony Dod Mantle, ki je snemal Praznovanje), huh, elementarno, kot da se je hotel notranje očistiti in vrniti k svojim koreninam. Ni kaj, ozrl se je v gnevu. In gnusu. Protestno.
ZA
