1. 4. 2003 | Mladina 13 | Kultura | Film
Ure do večnosti
The Hours, 2002
Ne bom rekel, da je film Ure do večnosti namenjen le ženskam, toda naslavlja se predvsem na ženske. Videti je kot ženski tematski park: otroci, zakon, sreča, ljubezen, bolečina, tihi obup, žrtvovanje, smrt. In ko se napol retorično sprašuje, ali lahko roman spremeni svet, misli prav nase (na art, film), še zlasti ko prikima, ja, roman lahko spremeni svet. Specifično: ženski svet. Ure do večnosti so film o romanu, Mrs. Dalloway, ki spremeni življenje treh žensk. Virginia Woolf (Nicole Kidman), britanska pisateljica, ga v dvajsetih letih piše... Laura (Julianne Moore), losangeleška predmestna gospodinja iz petdesetih, in Clarissa (Meryl Streep), sodobna, uspešna knjižna urednica iz New Yorka, ga bereta, podoživljata in vzameta zares - kot tajni recept za osvoboditev.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
1. 4. 2003 | Mladina 13 | Kultura | Film
Ne bom rekel, da je film Ure do večnosti namenjen le ženskam, toda naslavlja se predvsem na ženske. Videti je kot ženski tematski park: otroci, zakon, sreča, ljubezen, bolečina, tihi obup, žrtvovanje, smrt. In ko se napol retorično sprašuje, ali lahko roman spremeni svet, misli prav nase (na art, film), še zlasti ko prikima, ja, roman lahko spremeni svet. Specifično: ženski svet. Ure do večnosti so film o romanu, Mrs. Dalloway, ki spremeni življenje treh žensk. Virginia Woolf (Nicole Kidman), britanska pisateljica, ga v dvajsetih letih piše... Laura (Julianne Moore), losangeleška predmestna gospodinja iz petdesetih, in Clarissa (Meryl Streep), sodobna, uspešna knjižna urednica iz New Yorka, ga bereta, podoživljata in vzameta zares - kot tajni recept za osvoboditev.
Vse tri so frustrirane, obupane, jezne, melanholične ujetnice šovinistične, patriarhalne, klavstrofobične družbe, ki jih stiska, terorizira, ponižuje, ustavlja in tiša, in vse tri se skušajo znebiti klišejev, spon, omejenosti in usojenosti svojega spola, bolje rečeno, vse tri se uprejo moški viziji ženskega spola: poetična Virginia, ki živi v času, ko žensko željo po neodvisnosti razumejo kot mentalno bolezen, naredi samomor (1941), Laura, ki prav tako razmišlja o samomoru, zbeži iz opresivnega zakona, v svobodo (= Kanada), Clarissa, mati samohranilka in lezbijka, očitno že efekt ženskega gibanja, pa skrbi za umirajočega, za aidsom obolelega poeta (Ed Harris), še več, pripravlja mu celo "poslovilni" party, jasno, po zgledu fiktivne Clarisse Dalloway.
Ure do večnosti, posnete po romanu Michaela Cunninghama, ki ga lahko vidite v podobno intoniranem filmu Govori z njo, so kratka zgodovina ženskega osvobajanja v 20. stoletju. Toda ironično, Clarissina epizoda, ki se dogaja leta 2001, namigne, da so zdaj na vrsti moški in da bo tudi moška emancipacija boleča, mučeniška, agonična - poet/gej, ki se skuša osvoboditi klišejev, spon, omejenosti in usojenosti svojega spola, je kaznovan s smrtjo (aids). Moški so očitno šele na začetku poti - ob vznožju hrepenenja.
ZA
