Usodna oboževalka

Glede na to, da ste zadnje čase videli videli najstniške verzije Shakespeareovih tragedij in Laclosovih Nevarnih razmerij, ne boste šokirani, ko se vam bo ob Usodni oboževalki zazdelo, da gledate gimnazijsko postavitev Usodne privlačnosti. Hej, minilo je dobrih 15 let in prišle so nove generacije, nore na skrajšane, prirejene in poenostavljene verzije klasik. Psihoza in obsedenost tako zdaj okužita najstnike... okej, najstnico (Erika Christensen), seksi blondinko, ki ima rahlo moško ime, Madison - hja, tako kot ona bejba v Usodni privlačnosti, ki je slišala na ime Alex in ki ni hotela biti ignorirana. Le da zdaj ne zapelje poročenega moškega, ampak Bena, srečno zaročenega najstnika (Jesse Bradford), gimnazijskega plavalskega šampiona, ki ne čuti nobene potrebe po tem, da bi se ji uprl.

Le zakaj? Saj gre le za one night stand, eh, še manj - gre le za nočni kviki v bazenu. "Nikomur ne povej. To bo najina mala skrivnost. Ostala bova prijatelja." To je vse. Ni. Točno, Madison noče biti ignorirana, še manj izključena iz njegove srečne zgodbe. Fant z bajno prihodnostjo tako postane sucker z mučno preteklostjo Michaela Douglasa - no, njegov citat. Bejba, ki ne prenese izrazov kot "najin odnos si narobe razumela" in "nič se ni zgodilo", se obesi nanj, še huje, nanj izvede pravo invazijo, in to tako agresivno predvidljivo in manično neoriginalno, da kmalu ni več jasno, čigava fanica je - Benova ali Michaelova? Pošljite zajce! Najmanj, kar lahko rečemo, je, da vsako potezo v Usodni oboževalki telefonira Usodna privlačnost. Največ, kar lahko rečemo, pa je, da sta se psihoza in obsedenost v zadnjih petnajstih letih premaknili po socialni lestvici navzgor: ko Madison ne teži z emaili, namreč razkazuje svojo razredno privilegiranost, ki vključuje aristokratsko poziranje, degenerirane sorodnike, lagodno življenje, igranje na čelo in dizajnersko oblačenje. Mentalno nestabilnost - patološko obsedenost in psihozo - si lahko privoščijo le bogati. Romeo in Julija v času vse hujšega razrednega prepada?

PROTI