9. 7. 2003 | Mladina 27 | Kultura | Film
Ena na ena
1 na 1, 2002
Film Ena na ena je bil posnet v času, ko sta se Srbija in Črna gora imenovali še Jugoslavija, ko je bil Zoran Đinđić še živ, ko beograjsko podzemlje še ni doživelo čistke in ko je beograjsko predmestje izgledalo kot Tombstone, ki čaka na svoj obračun pri O.K. Corralu - ulice so prazne, evakuirane, niti psa ni na spregled, le tu in tam čez cesto zanese kako smet. Namesto kadulje, se razume.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
9. 7. 2003 | Mladina 27 | Kultura | Film
Film Ena na ena je bil posnet v času, ko sta se Srbija in Črna gora imenovali še Jugoslavija, ko je bil Zoran Đinđić še živ, ko beograjsko podzemlje še ni doživelo čistke in ko je beograjsko predmestje izgledalo kot Tombstone, ki čaka na svoj obračun pri O.K. Corralu - ulice so prazne, evakuirane, niti psa ni na spregled, le tu in tam čez cesto zanese kako smet. Namesto kadulje, se razume.
Strmo blokovsko naselje je videti kot kanjon, lokalni boem, "falirani talent", nor na Kurosawino Telesno stražo (ne brez razloga, huh), ki cele dneve sedi in sreba pir, potegne na oldtimerje iz starih vesternov, na kakega Walterja Brennana ali pa Arthurja Hunnicutta, ki so se gugali na verandi, žvečili tobak, občasno ritualno pljunili in gledali, kako v mesto vletavajo banditi, killerji in drugi malopridneži, tu kakopak lokalni novokomponirani mafijci, ki jih vodi Koma (Branko Bojović), ki se obnašajo kot citat, ki izsiljujejo, terorizirajo, reketirajo in "sponzorirajo" vse, kar jim ne zbeži v Zimbabve ali pa na Boot Hill, in ki skušajo Mačka (Zoran Ćića), najboljšega košarkarja v getu, prepričati, da bi zaigral v njihovi ligi, bolje rečeno - da bi se v igri "ena na ena" meril z asi konkurenčnih band.
Točno, Mačka - visokega, stoičnega, redkobesednega, samurajskega desperadosa - hočejo najeti za svojega pistolerosa. Ena na ena je vestern, toda tako dobro informiran, tako discipliniran in tako leonejevsko nevsiljiv, da si lahko režiser, ki mu je ime Mladen, privošči, da Koma Mačku naredi to, kar je največji srbski zvezdnik vseh časov - Mladen Sekulović, okej, Karl Malden - v Enookem Jacku naredil pistolerosu Marlonu Brandu.
ZA +
