23. 7. 2003 | Mladina 29 | Kultura | Film
Besno maščevanje
A Man Apart, 2002
Besno maščevanje je tako šablonski, tako podrazvit in tako utrudljivo predvidljiv akcijski film, da ves čas čakate, kdaj bo iz grma skočil Steven Seagal. Ali pa vsaj Van Damme. Sofisticiranosti ni tu niti za vzorec. Toda ko se film začne, tako zadiši po Preprodajalcih, da pričakujete, da bo komando prevzel Benicio Del Toro - v Tijuani namreč policija nastavlja past narko mafiji, ker pa se glavni kartelist, karizmatični Memo (Geno Silva), pasti izmakne, za njim steče Vin Diesel, hitri & drzni losangeleški policaj, ga ustavi, razoroži in pošlje na hladno, hja, direkt v ameriški arest. Ko vidite Mema, si rečete - huh, bolje za Vina, da je samski! Da bo kokainski kartel vrnil udarec, ni dvoma - in ko pokaže, kako srečno je Vin zaljubljen v svojo ženo, izdelovalko arty sveč (salsa na obali, heh), postane v hipu jasno, kam bo udaril. In še preden bi se lahko navezali na to romantiko ali pa se vprašali, kako je mogoče, da jebeni losangeleški policaj stanuje v tako nenadjebljivo eksotični, stekleni beach house, Vin že prižiga svečke. Kartel je vrnil udarec - žena je mrtva, Vin pa žalosten, kar vemo po tem, da pije in kadi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
23. 7. 2003 | Mladina 29 | Kultura | Film
Besno maščevanje je tako šablonski, tako podrazvit in tako utrudljivo predvidljiv akcijski film, da ves čas čakate, kdaj bo iz grma skočil Steven Seagal. Ali pa vsaj Van Damme. Sofisticiranosti ni tu niti za vzorec. Toda ko se film začne, tako zadiši po Preprodajalcih, da pričakujete, da bo komando prevzel Benicio Del Toro - v Tijuani namreč policija nastavlja past narko mafiji, ker pa se glavni kartelist, karizmatični Memo (Geno Silva), pasti izmakne, za njim steče Vin Diesel, hitri & drzni losangeleški policaj, ga ustavi, razoroži in pošlje na hladno, hja, direkt v ameriški arest. Ko vidite Mema, si rečete - huh, bolje za Vina, da je samski! Da bo kokainski kartel vrnil udarec, ni dvoma - in ko pokaže, kako srečno je Vin zaljubljen v svojo ženo, izdelovalko arty sveč (salsa na obali, heh), postane v hipu jasno, kam bo udaril. In še preden bi se lahko navezali na to romantiko ali pa se vprašali, kako je mogoče, da jebeni losangeleški policaj stanuje v tako nenadjebljivo eksotični, stekleni beach house, Vin že prižiga svečke. Kartel je vrnil udarec - žena je mrtva, Vin pa žalosten, kar vemo po tem, da pije in kadi.
S tem, da je preveč mislil na nacionalno varnost in "vojno proti mamilom" ter premalo na osebno varnost, si ne razbija glave, ker pač sklene, da bo glavo razbil kartelu, Memu in njegovemu nasledniku, El Diablu (Juan Fernandez), bolje rečeno, namesto da bi postal pacifiška forma viva, mutira v Out-for-Justice-Above-the-Law-On-Deadly-Ground-Hard-to-Kill ubijalsko mašino, ki ji ni tuje nič nečloveškega. Niti ruska ruleta. Niti psihoza. Niti overdose samopomilovanja. Če hočeš ubiti pošast, moraš tudi sam postati pošast, pravi Memo. In Vin se prelevi natanko v to - v pompozno, turbulentno pošast, ki za sabo pušča veliko gospodarsko in kolateralno škodo. Ni pravice brez retaliacije in ni retaliacije brez civilnih žrtev. In ko je na sceni že toliko trupel, da Vin nima več praktično kam, je še vedno prepričan, da je njegovo početje "pravično". In film gre z njim do konca, huh, vsej absurdnosti navkljub.
PROTI -
