27. 8. 2003 | Mladina 34 | Kultura | Film
Očkov vrtec
Daddy Day Care, 2003
Legendarni ameriški komik W.C. Fields, ki je kraljeval v tridesetih, je slovel po mastnem, pikantnem, obscenem, že kar perverznem smislu za humor. Recimo: "Ne maram vode - ribe fukajo v njej!" Za razliko od drugih komikov, ki so bili nori na otroke in živali, ni prenesel niti otrok niti živali, ki da se jih ne sme za nobeno ceno tlačiti v filme - z otroki in živalmi je pač križ, preveč so neobvladljivi in nezanesljivi. No, v resnici je bil le preveč nečimrn, da bi sceno in show prepustil kakemu otroku ali živali. Njegova najhujša mora je bila verjetno recenzija, ki bi se začela s stavkom: "Petletni froc in bernardinec nadigrala W.C. Fieldsa!" Nič ni bilo bolj srhljivega kot to, da bi mu show ukradel kak otrok - ali pa kaka žival. Eddie Murphy ne premore te nečimrnosti. Niti te odločnosti. Kaj šele te samozavesti - huh, ali pa tega samospoštovanja. Prej narobe, Murphy je kontra-Fields: iz komika, ki je slovel po mastnem, pikantnem, obscenem, perverznem smislu za humor, je mutiral v komika, ki lahko preživi le v družbi malih otrok in živali. In v tej družbi vztraja - kot da so njegova tržna niša otroci. In živali. Ne nujno in ne vedno v tem vrstem redu.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
