Kajmak in marmelada

Film Kajmak in marmelada se začne kot Amir, šerif iz Nurića: z opozorilom, da v Sloveniji živijo tudi "južnjaki". In paralelo bi lahko vlekli vse do trenutka, ko "južnjak" najde Slovenko, toda tu se vse konča - Bosanec (Branko Đurić) v Kajmaku in marmeladi najde Slovenko (Tanja Ribič) iz bolj romantičnih razlogov. Potem jo izgubi. Pa na koncu spet najde. Jasno, vmes vas čakajo lekcije iz primerjalne etnologije. Še preden namreč rečete Na planincah, se že rolajo dolgi vici o Mujotu & Slovencu: Bosanci lenarijo, kradejo, ne pospravljajo, odtakajo na javnih krajih, brskajo po nosu in jejo burek - Slovenci tezgarijo, težijo z govejo juhco, pojejo narodne, fafajo nemškim turistom, delajo samomore in jejo burek s cukrom (= štrudl). Uf, še dobro, da se srečata ateista.

In še preden rečete Rezervni deli, se Bosanec že priključi organiziranemu švercanju beguncev - brez zlobe, le položnice hoče plačati. Pa še Disneyju lahko pokaže džona. Toda še preden rečete Sončece sije, je Đuro že na invalidskem vozičku - kot njegov sin v filmu Na planincah. Ker pa gre za komedijo, slutite, da v asimilaciji ne bo šel tako daleč kot Outsider. Đuro in Tanja film preživita v ločenih stanovanjih, toda zdi se, da ga preživita v ločenih filmih: Tanja nekje v drugi sezoni Vrtičkarjev, Đuro pa nekje v Mengešu - z razgledom na opus Blakea Edwardsa. Hja, muzikalična in vedno zadrgnjena Tanja se razpne - kot muzikalična in vedno zadrgnjena Julie Andrews v Pasjih sinovih. Toda zastonj. Riba je Triglav. Zbudite me, ko se vkrca Amir.

ZADRŽAN