9. 5. 2004 | Mladina 18 | Kultura | Film
Lov na srečo
The Cooler, 2003
Lov na srečo je eden izmed tistih filmov, ki se smilijo sami sebi. Vse v tem filmu je namreč hudo patetično - od atmosferskega jazzy soundtracka do Bernieja Lootza (William H. Macy), ki dahne: "Ljudje se postavijo zraven mene, pa se jim sreča obrne!" Jasno, na slabše. Lootz je največji luzer na svetu. Absolutni luzer. Če bi predsednika volili le luzerji, ne bi bil izvoljen - hja, tak luzer je. Izgubil je ženo, sina, imidž, samospoštovanje in mačko - in izgublja v igralnicah. Izgleda kot truplo, ki je padlo z Letala prekletih. Tip nima več kaj izgubiti, si rečete. Ne, motite se: lahko izgubi svojo nemoč, ki je "magična". Njegova nemoč je moč. Lahko bi postal cirkuška atrakcija ali pa showman, toda ker je v Las Vegasu, ga Alec Baldwin, arogantni menedžer drugoligaškega kazina, ki mu gre na živce, da hoče gangsterski lastnik pogon modernizirati, prelevi v svojega "coolerja" - ko začne kak hazarder v igralnici zmagovati, ga Lootz skulira.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
