4. 9. 2004 | Mladina 35 | Kultura | Film
Kralj Arthur
King Arthur, 2004
Filmi skušajo običajno demitizirati kako osebo, ki so jo uradna zgodovina, uradna kultura in popkultura obtežile s toliko miti, da le še komaj hodi. Kralj Arthur pa skuša demitizirati legendo, ki je bila vedno le legenda, le mit - in nič več. Bolje rečeno, demitizirati skuša mit, ki mu itak nismo nikoli verjeli. Kar pomeni, da boste v temle epskem, tipično bruckheimerjevskem popkornu nekatere reči zaman iskali, recimo famozni menage-a-trois (Arthur, Guinevere, Lancelot), Sveti gral, Camelot in Avalon - hej, še celo Merlin je le gverilski rovtar brez čarovniških sposobnosti. Film hoče od legende obdržati le tisto, kar je "avtentično". Antoine Fuqua, režiser odličnega Dneva za trening, po eni strani naredi vse, da ne bi bil magičen, po drugi strani pa nas skuša prepričati, da lahko Guinevere (Keira Knightley), ki je nekaj let preždela uklenjena v grajski temnici, že v nekaj urah mutira v najbolj seksi bejbo zgodnjega srednjega veka - s snežno belimi zobmi, bajnimi bicepsi, depiliranimi okončinami, nenadjebljivo mečevalsko tehniko in pravilnim akcentom.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?