16. 9. 2005 | Mladina 37 | Kultura | Film
Otok
The Island, 2005
Otok ni običajni film - hej, to je film Michaela Baya. Toda to ni običajni film Michaela Baya - to je film s sporočilom. Film, s katerim nam hoče Bay nekaj povedati. Bay hoče biti bolj oseben kot sicer. Rečeno naravnost: Otok je kritika sodobne korporativne družbe. Vsaj izgleda tako. Vsaj ambicija, ki ga poganja, je taka. Bay ima za sabo sicer Alcatraz, Podle fante, Armagedon, Pearl Harbor in Podle fante 2, same orjaške hite, ki pa jih kritiki niso vzeli resno. Prej narobe, v glavnem so se jim posmehovali. Spielbergu se ne posmehujejo. Jemljejo ga resno. In Bay hoče le eno: da bi ga jemali resno. Kot avtorja. Kot auteurja. Kot poeta popkorna. Zato je sklenil, da bo od legendarnega Jerryja Bruckheimerja, ki je produciral vse njegove hite, prestopil k legendi sami - hja, k Spielbergu. In tako je Otok posnel za Spielbergov DreamWorks, ki velja za dom prestižnega, avtorskega, spoštovanega in cenjenega popkorna. Otok naj bi bil torej pravi Bay, še več, ultimativni Bay, toda pravi Bay je še vedno le Bay. Če bi namreč rekli, da je Otok kritika sodobne korporativne družbe, bi bilo to tako, kot če bi rekli, da Pearl Harbor problematizira grozote vojne, da Podli fantje problematizirajo težko življenje v črnskem getu, da Alcatraz problematizira ameriško zanemarjanje vojnih herojev ali pa da Armagedon problematizira trpljenje ljudi, ki jih udari naravna katastrofa. Živo si lahko predstavljate, kako bi izgledal pornič, če bi ga posnel Bay - vsekakor, izgledal bi kot agonično nadaljevanje Armagedona. Ali pa Pearl Harborja. Kdo ve, morda je bil Pearl Harbor pornič, pa smo spregledali poanto. In ko gledate Otok, gledate le film človeka, ki hoče posneti nadaljevanje Pearl Harborja ali pa Armagedona.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
