Ne hodi mi trkat

Wim Wenders in Sam Shepard sta se po dobrih dvajsetih letih spet združila. Spet sta sklenila, da nam pokažeta, da je ameriški zahod najpopolnejša filmska lokacija. In spet skušata skupaj spraviti disfunkcionalno družino. Pariz, Teksas 2. Howard Spence, tesnobni junak filma Ne hodi mi trkat, je zvezdnik vesternov, ki ima za sabo burno kariero, polno hitov, škandalov, pretepov, izgredov, tabloidnih afer, odvisnosti, razpuščenosti, ilegalnosti, motelov, turbulenc, bejb in patološke nevezanosti, ki ga je spremenila v luft, tako da ne ve več, kaj bi s sabo.

Ker pa je narcis, nenadoma zapusti snemanje svojega zadnjega vesterna in zbeži k svoji mami (Eva Marie Saint), ki je ni videl 30 let. A po drugi strani, tudi film Ne hodi mi trkat je narcisoiden: zaveda se filma Pariz, Teksas. Zaveda se, da je tam, kjer je, že bil - in da to vsi vedo. In seveda, tudi Wenders in Shepard sta z leti postala narcisoidna: Howarda igra kar sam Shepard. Ko pa mu mama razkrije, da ima v Montani sina, za katerega do sedaj ni vedel, takoj krene v Butte (hja, Butte, Montana), kjer dobi več, kot je iskal - in da bi bilo vse skupaj bolj “avtentično”, igra mater njegovega “izgubljenega” sina kar Jessica Lange, njegova žena. Igralci, ki skušajo svoj narcizem skriti v neprebojno, skrivnostno melanholijo, srečajo narcisoidni landscape, ki svojih skrivnosti ne skriva. Američani dobijo evropsko senzibilnost v filmu, ki v Ameriki vidi izgubljenega otroka Evrope. Wenders in Shepard dobita drugo priložnost v filmu, ki kaže, da v življenju ni drugih priložnosti - le zamujene.

ZA