Češke sanje

Češke sanje so bolj skrita kamera kot mockumentarec - bolj Franci Kek kot Michael Moore. Vit Klusak in Filip Remunda, režiserja tega filma, na začetku stojita na travniku pri Pragi in pojasnita, kaj bosta storila: postavila bosta fasado hipermarketa, ki bo na daleč - s ceste - videti kot pravi hipermarket, lansirala bučno propagandno kampanjo, ki bo najavljala novi hipermarket (z neverjetnimi cenami!), in pogledala, kaj se bo zgodilo. In res, postavita kuliso “novega hipermarketa”, lansirata propagadno kampanjo - in na D-Day proti hipermarketu steče kakih 4.000 Čehov, ki jih za kuliso hipermarketa čaka horror vacui.

Češke sanje so kritika vsega, kritika potrošniške adiktivnosti, kritika kapitalizma, kritika moči marketinškega zapeljevanja, kritika ljudske lahkovernosti, kritika poneumljanja množic, kritika vzhodnih dežel, ki skušajo s šopingom nadomestiti to, kar so prej zamudile, kritika češkega vstopa v EU in kritika delavskega razreda, le kritika svoje lastne pozicije ne. Ali natančneje: “avantgarda” tranzicijskih dežel (subvencionirani filmarji, marketingarji, dizajnerji ipd.), ki je s prodajanjem megle na hitro obogatela, lahko svojo snobovsko “progresivnost” pokaže le tako, da brije norca iz delavskega razreda, ki se je - tako kot sama “avantgarda” - preveč vživel v kapitalizem, pri čemer kakopak spregleda, da trg in potrebo po neznosnem konzumiranju ustvarja prav ona sama. Kako? Preprosto: s tem, ko kritizira tisto, kar kupujejo drugi, s tem, ko ne kupuje tistega, kar “vsi” kupujejo, potemtakem s tem, ko ustvarja potrebo po alternativnih produktih (idejah, slogih, brandih), ki jih na koncu vedno hočejo vsi. Trgu najbolj koristi prav upiranje trgu.

(Dvor)

ZADRŽAN