14. 5. 2006 | Mladina 19 | Kultura | Film
Poročno potovanje
Ko v slovenskem filmu zaslišiš slovensko besedo, te zmrazi - nič ni bolj neznosnega od besede, ki ne zna biti drugačna kot slavnostna, slovesna, maševalska. Nič ni bolj srhljivega od besede, ki ne zna biti vsakdanja, banalna. Nekateri slovenski filmarji so se skušali te travme znebiti: Igor Šterk je film Ekspres, ekspres posnel praktično brez dialogov, drugi so slovenski besedi pomagali s srbo-hrvaščino, tudi Vinci je bil na dobri poti - v Sloveniji je posnel japonski film (Babica gre na jug), toda v slovenščini. Dražen Štader je šel korak naprej: slovenski film je posnel na japonskem - in to v japonščini.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?