10. 10. 2006 | Mladina 41 | Kultura | Film
Slo-vidvd-borza
Če hočete videti, kako preproste so bile melodrame v petdesetih, si poglejte Pot slonov, ki se dogaja na Cejlonu, kjer se v ljubezenski trikotnik ujamejo Peter Finch, zapeti lastnik plantaže čaja, Elizabeth Taylor, njegova nevesta, in Dana Andrews, elegantni, skulirani nadzornik. Jasno, cejlonska eksotika, vključno s plesnimi točkami cenene delovne sile, daje temu "grešnemu" trikotniku aromo, napetost in urgentnost, toda ko se situacija moralno nerazrešljivo zaplete, za rešitev poskrbijo sloni, ki se jim od žeje in drugih predapokaliptičnih tegob tako zmeša, da zgazijo plantažo. Oh, in seveda, en passant jo tudi zažgejo. Kar pomeni, da nase vzamejo božji srd. Le zakaj ne? Belci so tako prešuštni in tako pohlepni, da kar kličejo po kazni. Očisti jih lahko le katastrofa. Pot slonov je primer fundamentalistične moralke, v kateri bi neskončno uživali tisti, ki mislijo, da so bili za 11. september krivi geji in lezbijke.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
