18. 10. 2006 | Mladina 42 | Kultura | Film
Jaz, ti in nadloga Dupree
You, Me and Dupree, 2006
Amerika je v vojni, ponavlja Bush. In res, Jaz, ti in nadloga Dupree izgleda kot vojni film. Ali bolje rečeno: Dupree (Owen Wilson) izgleda kot ameriški vojak, ki se je ravnokar vrnil iz Iraka. Medtem ko ga ni bilo, je izgubil vse - službo, dom in punco. Vse, kar mu je ostalo, ima v vreči. Tipični vietnamski veteran - in seveda, tipični iraški veteran. Problem je kakopak v tem, da Dupree ni iraški veteran, kaj šele vietnamski, ampak hardcore nadloga, infantilni pain in the ass, zabušantski parazit, ki se prilepi na svojega starega prijatelja Carla (Matt Dillon) in njegovo ženo Molly (Kate Hudson). Ko ga spustita v svoje stanovanje, heh, na svoj kavč, se ne premakne več, še huje, stanovanje jima dobesedno ugrabi - in za sabo pušča veliko kolateralno škodo. Vse, česar se loti, mu spodleti. V plamenih! Da mu ne bi bilo dolgčas, si naroči TV kable in prijatelje, ki stanovanje spremenijo v smetišče... ee, v wasteland. Matt in Kate se ga skušata znebiti, toda tip nima kam. Kmalu sta že tako obupana, da čakamo le še na to, da mu bosta rekla: hej, spokaj v Irak, pa te svinjarije počni tam! In ko gledate to komedijo, ki je smešna približno dve sekundi in pol, se vam res zazdi, da hoče reči: take Američane, kot je Dupree, bi bilo treba poslati v Irak, da bi enkrat odrasli in dozoreli. Po drugi strani pa se zdi, da hoče film reči: ameriški moški so se tako infantilizirali, da Amerika vojne v Iraku prav zato ne more dobiti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
