24. 5. 2007 | Mladina 20 | Kultura | Film
Ponudba
The Proposition, 2005
Ponudba, ki jo dobi Charlie (Guy Pearce), je tako srhljiva, tako morbidna, tako absurdna in tako nečloveška kot nacistična ponudba, ki jo v Sophiejini odločitvi dobi Meryl Streep: sama se odloči, kateri tvoj otrok bo živel in kateri umrl - v nasprotnem primeru bosta umrla oba. Zaprtemu Charlieju britanski kapetan Stanley (Ray Winstone), ki ob koncu 19. stoletja sklene, da bo civiliziral avstralsko divjino, ponudi: pojdi, poišči in ubij svojega brata Arthurja (Danny Huston) - v nasprotnem primeru bom dal za Božič obesiti tvojega mlajšega brata Mikeyja (Richard Wilson). Mikey je zaostal, mentalno hendikepiran, na ravni otroka - Arthur je pošast, “dog fella”, toda s šlifom. Vsi trije skupaj so tolpa, bratje Burns, irski fantje s posterjev, na katerih piše “Wanted”, strah in trepet britanskega Imperija. Za sabo imajo rope, pokole in posilstva. Mikey ne ve, kaj počne. Arthur ve, kaj počne in noče, da bi bilo drugače. Charlie pa ne ve, kako bi iz te spirale nasilja izstopil, ali bolje rečeno - ne ve, kako bi se civiliziral in obenem ne izdal svoje tolpe, svoje družine, svoje krvi, svojih bratov. Civilizacija je izdaja. Zunaj zakona je težko živeti, toda znotraj zakona je živeti še težje - Zakon, ki ga utelešata kapetan Stanley in arogantni, snobovski Fletcher (David Wenham), njegov nadrejeni, je namreč še hujši, še bolj sadističen, še bolj ciničen in še bolj nečloveški od banditskega podzemlja, ki ga poganjajo bratje Burns. V tem svetu je Zakon tako daleč od katarze kot podzemlje. In ko se Charlie odloča med dvema bratoma se odloča med civilizacijo in primarnim, naravnim redom, ki pa so ga Britanci - pionirski naseljenci Avstralije, “svežega pekla” - itak iztrebili.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
24. 5. 2007 | Mladina 20 | Kultura | Film
Ponudba, ki jo dobi Charlie (Guy Pearce), je tako srhljiva, tako morbidna, tako absurdna in tako nečloveška kot nacistična ponudba, ki jo v Sophiejini odločitvi dobi Meryl Streep: sama se odloči, kateri tvoj otrok bo živel in kateri umrl - v nasprotnem primeru bosta umrla oba. Zaprtemu Charlieju britanski kapetan Stanley (Ray Winstone), ki ob koncu 19. stoletja sklene, da bo civiliziral avstralsko divjino, ponudi: pojdi, poišči in ubij svojega brata Arthurja (Danny Huston) - v nasprotnem primeru bom dal za Božič obesiti tvojega mlajšega brata Mikeyja (Richard Wilson). Mikey je zaostal, mentalno hendikepiran, na ravni otroka - Arthur je pošast, “dog fella”, toda s šlifom. Vsi trije skupaj so tolpa, bratje Burns, irski fantje s posterjev, na katerih piše “Wanted”, strah in trepet britanskega Imperija. Za sabo imajo rope, pokole in posilstva. Mikey ne ve, kaj počne. Arthur ve, kaj počne in noče, da bi bilo drugače. Charlie pa ne ve, kako bi iz te spirale nasilja izstopil, ali bolje rečeno - ne ve, kako bi se civiliziral in obenem ne izdal svoje tolpe, svoje družine, svoje krvi, svojih bratov. Civilizacija je izdaja. Zunaj zakona je težko živeti, toda znotraj zakona je živeti še težje - Zakon, ki ga utelešata kapetan Stanley in arogantni, snobovski Fletcher (David Wenham), njegov nadrejeni, je namreč še hujši, še bolj sadističen, še bolj ciničen in še bolj nečloveški od banditskega podzemlja, ki ga poganjajo bratje Burns. V tem svetu je Zakon tako daleč od katarze kot podzemlje. In ko se Charlie odloča med dvema bratoma se odloča med civilizacijo in primarnim, naravnim redom, ki pa so ga Britanci - pionirski naseljenci Avstralije, “svežega pekla” - itak iztrebili.
Tako kot so belci v Avstraliji pokončali aboridžine, so belci v Ameriki pokončali Indijance. Bratje Burns sicer niso aboridžini, toda čaka jih tako “civiliziranje”, kot je doletelo aboridžine in Indijance. Charlieja na obeh straneh čaka smrt. Odloča se med smrtjo in smrtjo. In ta “možnost izbire” je le drugo ime za moderno civilizacijo. Ponudba, ki jo je po scenariju Nicka Cavea posnel John Hillcoat (pred skoraj dvajsetimi leti sta skupaj zapakirala kultni šoker Ghosts of the Civil Dead), je umazani, blatni, somračni, apokaliptični, darwinistični hardcore vestern, v katerem lahko civilizacija preživi le tako, da pobije čim več ljudi, ki se nočejo preroditi v Jezusu Kristusu (jebeni Irak Down Under), in v katerem upanje obstaja le za mrtve.
ZELO ZA -
