18. 10. 2007 | Mladina 41 | Kultura | Film
Slo-vidvd-borza
Francis Ford Coppola je nekoč rekel, da komercialne h'woodske blockbusterje snema le zato, da bi lahko snemal svoje intimne, osebne filme. Saj veste, ker posname hit, lahko potem za nagrado posname še nekaj bolj tveganega in antikomercialnega. Coppola je to sicer res počel, toda le kratek čas, potem pa ni bilo več jasno, kateri njegovi filmi so komercialni in kateri osebni. Najboljši dedič te Coppolove mantre je Steven Soderbergh, ki po megahitu vedno posname osebni, običajno totalno antikomercialni film - razlika je v tem, da pri Soderberghu vedno veš, kateri film je komercialen in kateri oseben. Oceanovih enajst, dvanajst in trinajst so komercialni filmi - Dobri Nemec je antikomercialen. In to nezgrešljivo: črno-bel, z arhivskim lookom, počasen in stiliziran, postavljen v Nemčijo po koncu II. svetovne vojne. Film tudi izgleda tako, kot da je bil posnet leta 1945. Iluzijo zmotijo le preveč znani obrazi, George Clooney, Cate Blanchett in Tobey Maguire, ki v razsutem Berlinu, iz katerega se še vedno kadi, preigravajo spomine na filme noir in Tretjega človeka. Hipnotično darilo cinefilom.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?