Alieni proti Predatorju - Requiem
Aliens vs. Predator: Requiem, 2007
Malo ameriško mesto je ogroženo že vse tja od petdesetih, ko so cveteli histerični, hladnovojni, invazijski sci-fi šokerji, v katerih so ga terorizirala zunajzemeljska bitja, alegorije komunistične nevarnosti. In malo ameriško mesto je zdaj, ko je Amerika v “vojni proti terorju”, spet ogroženo. Točno, v filmu Alieni proti Predatorju - Requiem zunajzemeljska bitja udarijo malo ameriško mesto, idilično in nič hudega slutečo vukojebino, ki ima šerifa in tinejdžerje in ki misli, da je nedolžno, da ni za nič krivo in da ga to, kar se dogaja v svetu, ne zadeva. Toda vesoljska ladja, ki jo pilotira predator in v kateri so ujeti mnogi alieni, kljub temu strmoglavi prav pri tej vukojebini. In ko se ta Con-Air razleti, se alieni razbežijo, predator, ki jih je stražil in transportiral, pa jih ne more obvladovati: hej, povejte to paničnim prebivalcem tega malega mesta, ki drug za drugim postajajo “kolateralna škoda”. Nedolžni so! Nič niso krivi! No, zdaj se pa vprašajte: ali je res naključje, da so alieni in predator udarili to malo mesto? Ne, ni naključje: le demoni, ki jih Amerika z invazijami, tajnimi operacijami in spretno zrežiranimi puči prebuja v Tretjem svetu, so se vrnili domov - v Ameriko. Čakajte, kako so že alieni in predator prišli do sem?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Malo ameriško mesto je ogroženo že vse tja od petdesetih, ko so cveteli histerični, hladnovojni, invazijski sci-fi šokerji, v katerih so ga terorizirala zunajzemeljska bitja, alegorije komunistične nevarnosti. In malo ameriško mesto je zdaj, ko je Amerika v “vojni proti terorju”, spet ogroženo. Točno, v filmu Alieni proti Predatorju - Requiem zunajzemeljska bitja udarijo malo ameriško mesto, idilično in nič hudega slutečo vukojebino, ki ima šerifa in tinejdžerje in ki misli, da je nedolžno, da ni za nič krivo in da ga to, kar se dogaja v svetu, ne zadeva. Toda vesoljska ladja, ki jo pilotira predator in v kateri so ujeti mnogi alieni, kljub temu strmoglavi prav pri tej vukojebini. In ko se ta Con-Air razleti, se alieni razbežijo, predator, ki jih je stražil in transportiral, pa jih ne more obvladovati: hej, povejte to paničnim prebivalcem tega malega mesta, ki drug za drugim postajajo “kolateralna škoda”. Nedolžni so! Nič niso krivi! No, zdaj se pa vprašajte: ali je res naključje, da so alieni in predator udarili to malo mesto? Ne, ni naključje: le demoni, ki jih Amerika z invazijami, tajnimi operacijami in spretno zrežiranimi puči prebuja v Tretjem svetu, so se vrnili domov - v Ameriko. Čakajte, kako so že alieni in predator prišli do sem?
Okej, gremo po vrsti. Kje se je dogajal prvi Alien, alias Osmi potnik, ki ga je leta 1979 posnel Ridley Scott? V vesolju. Specifično: na ameriški vesoljski ladji, ki je z oddaljenega planeta tovorila dragoceno rudo. Če to poezijo prevedemo v prozo: Američani so skušali “zaklad” (naravna bogastva), ki so ga odtujili Tretjemu svetu, spraviti domov, v Ameriko. In pošastni, srhljivi, grizlijevski alien je bil le gverilec, le “freedom fighter”, ki jim je skušal to imperialistično krajo preprečiti. Alien je bil pošast, ki ga je prebudilo ameriško pustošenje in ropanje Tretjega sveta. In kje se je dogajal prvi Predator, ki ga je leta 1987 posnel John McTiernan? V latinoameriški džungli, potemtakem nekje v srednji Ameriki, bodisi v Salvadorju, Gvatemali, Hondurasu ali Nikaragvi, kjer so tedaj divjali puči, državljanske vojne, tajne operacije in bataljoni smrti, ki jih je korežirala in kofinansirala Reaganova gung-ho Amerika. Obe pošasti, alien in predator, sta torej prišli iz Tretjega sveta, ki ga je ameriška vlada v imenu malih mest uničevala, mučila, posiljevala in ropala. Mala ameriška mesta mislijo, da so nedolžna, ker krikov iz Tretjega sveta ne slišijo. Drži, krikov iz Tretjega sveta se v mala ameriška mesta ne sliši, toda ne pozabite, da so prvega Aliena propagirali s sloganom, ki je povedal vse: “V vesolju se ne sliši krikov.” In Requiem ni nič drugega kot moralka o malem ameriškem mestu, ki zasliši krik Tretjega sveta. Ko ga končno zasliši, napoči tudi trenutek, da ameriška vojska na malem ameriškem mestu testira doktrino, ki jo je prej prakticirala le v malih mestih Tretjega sveta: Mesto je treba uničiti, da bi ga rešili!
ZA -
