Gremo vsi na literarni večer

Karantanija, LJ 1999, 398 str., 3.780 SIT

"Bil sem začuden, da so me sploh povabili, saj bi morali vedeti, kako pogosto padam po odrih, če sem lahko tako skromen."

Gotovo nam mora najprej pasti v oči fotografija na naslovnici. Množica gledalcev tri metre pod nami z enakimi očali v belih okvirjih začarano zre v nebo. Glede na naslov je to lahko celo komično. Pesniki pa vendar na svojih literarnih večerih le niso tako visoko. Še Matjaž Kocbek iz naslovne zgodbe ni bil tako visoko. Milan Kleč se s tega večera spominja samo nekega 'pretresljivega' Kocbekovega naslova: Grobovi tulijo. Potem govori še o pijači in ženskah. Literarnih večerov se menda splača udeleževati že zaradi pijače. Kakšen kozarček pa le dobiš zastonj. Toda tja prihajajo žal bolj slabe ženske. Zdaj sploh ne pomišlja več, če pade ideja, da gredo vsi na literarni večer. Toliko bolj je to gotovo, če nastopa tudi Kocbek. - Torej je tu spet stari Kleč. Tisti, ki ga redno spremljate, pa boste opazili nekatere že znane zgodbe in motive. Tematika je ves čas ista: ženske in pijača. Poglejmo zgodbo Mati in hči. Najprej je bila s to motiviko verjetno neka Klečeva drama, potem je tu l. 1985 v prozni zbirki Balanca zgodba Matere in hčere. Sedaj je tu zgodba Mati in hči, kjer je svojo zgodbo šel pisatelju pripovedovat dober prijatelj. Prijateljeva žena, tu hči je vpletala svojo mamo v erotično zelo vznemirljive verbalne zveze povsod. Konča se celo tako, da mu takrat še njegova žena zaupa, tik pred vrhuncem, da je njena mama v resnici še lepša in celo mlajša od nje. To pa ga seveda tako vznemiri, da se potem celo loči in poroči s svojo nekdanjo taščo. - Če knjiga ne bi imela toliko seksizma, mačizma in pijančevanja, kar ni ravno zelo zanimiva tema, bi bila lahko še veliko bolj zabavna, kot je v resnici, tako pa jo moramo brati z delnim zadržkom, kar pri 73 zgodbah, kolikor sem jih naštel, niti ni tako lahko.