Zlati valovi

Potopis z jadranja po Rdečem morju.

Tu ni jadrnica glavna muza kot pri Šterku ali legendarnemu Slocumu. Jadranje je tu bolj prevozni način, ki te pripelje med ljudi drugih dežel; resda pa opisano v širni iznajdljivosti do tegob, nesreč in katastrof. Avtor v glavnem pripoveduje peripetije s kopenskega Egipta, z obiskovanj piramid in faraonskih krajev. Medtem ko organizirani turist potuje kot v vato zavit ter si deželo le od daleč ogleduje in se preda kvečjemu valovom rdečega morja, je popotnik kot divjad na prostem lovu. Policaji, vodiči, čuvaji in uradniki vseh barv si bodo izmislili tisoče načinov, da mu izpulijo po kakšen dolar. Knjiga je torej praktični, včasih tudi zabavni vodič, kako se pogajati, na kaj biti pozoren, od kod pričakovati grabežljive roke. Razbija namreč idilo o popotniku, ki prihaja z odprtim srcem med domačine, ki bodo z njim prijazno klepetali, ga izdatno nakrmili in ga zasuli z ljubeznijo. Nikakor, avanturistično potepanje po turističnih krajih je omejeno na spopad za vsebino potepuhove denarnice ter na prepovedane užitke, kot so fotografiranje po grobnicah ali plezanje na vrh piramide.

Posebej pritegne kakšna zgodovinska vinjetka, kot npr. običaj iz sinajske kapele, ki v posebnem oddelku hrani celo kosti in lobanje umrlih menihov.

Če velja, da ženska na ladji prinaša nesrečo, je za pisce potopisnih uspešnic usodno potovanje v dvoje, še posebej z brhko spremljevalko. Osamljeni potepuh ima veliko komparativno prednost: budno bo opazoval vsak detajl, neumorno iskal stike z drugimi, hlepel za njihovimi pripovedmi, se zapletal v nepredvidljive odnose, in s tem nabral morje pitoresknih vsebin.