Ustavno kazensko procesno pravo

Sodni primeri slovenskih, evropskih, severnoameriških in mednarodnih sodišč.

Osnovna ideja je za stanje duha na Slovenskem naravnost šokantna. Pravo je tu vzeto kot neizpodbitno poslednja instanca, ki odloča o sporih in konfliktih v družbi. Najbolj osupljivo je to v številnih ameriških primerih "kriminalcev", ki so bili oproščeni zaradi tega, ker so bili dokazi zoper njih prodobljeni na nezakonite načine. Morilec na prostosti zaradi slepega spoštovanja zakonodaje? Ne, napaka v perspektivi. Morilca lahko določi in razglasi kot morilca šele sodni postopek. Pogoj za njegovo neodvisnost pa je začetna predpostavka, da je lahko obtoženec tudi nedolžen. V razvpitih primerih, ko vsi vnaprej vemo, da je nekdo krivec, in potem sodniki poiščejo samo še usodne paragrafe, je sodna obravnava zgolj lepotna pravna potrditev. Tako nacistična sodišča, ki so obsodila na smrt admirala Canarisa aprila 1945 zaradi zarote proti Hitlerju. Nemško vrhovno sodišče je po vojni obsodilo SS-ovskega polkovnika, ki je pri tej eksekuciji sodeloval, navzlic dejstvu, da se je ta skliceval, da je bil Canaris usmrčen na podlagi "sodnega pokritja". Ugotovilo je, da so sodniki dobili vnaprej Hitlerjev ukaz za umor, in da je zatorej imelo sojenje samo zunanjo fikcijo postopka. V naravo sodne obsodbe pa spada pogoj, da morajo biti sodniki neodvisni razsodniki.

Knjiga, ki prinaša številne primere, ki pravno izničijo samovolje oblastnikov. Kralja Aleksandra in njegove protiustavne razpustitve parlamenta 1928, Titove uredbe o vojaških sodiščih iz 1944 - prek primerjalne študije določil Londonskega sporazuma, ki je bil podlaga za sojenje v Nuernbergu -, in stotine anonimusov, ki so jim nižja sodišča odrekla temeljne pravne pravice.

Knjiga, ki podaja tudi navidez bizarne primere - kot je vprašanje, če policijsko opazovanje zasebne posesti iz helikopterja ostaja v mejah zakona -, pornografsko zadevo o žaljivosti naslovnice z nagim hrvaškim politikom, in vse mogoče v vse smeri.

1776 strani bogatega čtiva.