Čas skrajnosti: svetovna zgodovina 1914-1991

Zgodovina politik, ekonomij, misli in kulturnih fenomenov.

Hobsbawm zgodovine ne pripoveduje v ponavljalni maniri, on o dejstvih premišljuje, jih vzporeja in sledi njihovim učinkom.

Prva svetovna vojna je zaznamovala kar dva od treh Francozov, ki so bili na fronti. Če ju ni pogubila smrt, jima je vzela nogo, ali pa pustila brazgotino na obrazu.

Po letu 1918 je zahodni svet izoliral dve državi: poraženko Nemčijo in sovjetsko Rusijo. Rezultat - dve totalitarni diktaturi in desetine milijonov človeških žrtev. A avtor ni zadrti antikomunist. Velika gospodarska kriza v ZDA je na daljši rok ustavila razcvet proizvodnje; l. 1938 so izdelali komaj kaj več avtomobilov kot v letu 1920. Sovjetska zveza pa je med leti 1929-1940 proizvodnjo potrojila!!! Njen delež v svetovni industrijski proizvodnji je s 5 odstotkov zrastel na 18. Edini režim, ki je bil imun pred stagnacijo. Zahodni svet je začel plonkati: gospodarski plan, socialna država...

V drugi svetovni vojni je doživela bum množična proizvodnja. Nemška industrija je l. 1943 dobila npr. naročilo za 6,2 milj. blazinic za žige v vojaških uradih.

Odstotki pobitih so po koncu vojne osupli: v Franciji in Britaniji le 1 %, medtem ko v Rusiji, na Poljskem in v Jugoslaviji od 10-20, toda v Nemčiji in na Madžarskom le 4-6.

Kulturno revolucijo je prinesla tudi večja tržna moč mladih. L. 1955 so ti v ZDA porabili za plošče 277 milj. $, medtem ko so l. 1973 potrošili že 2 milijardi.

Sodobni svetovni konflikt je antagonizem med razvitimi in nerazvitimi. Premožne dežele posedujejo ogromno kapitala in čedalje manj prebivalstva, revne pa so bogate na eksplozijah populacije. Ta zdaj logično dirja v obljubljene dežele, kjer jih čaka neprodušni berlinski zid, ali pa začasna emigracija, ki prinaša politiko apartheida, ki tujcem ne daje državljanstva in z njim enakih pravic. In od tod neslutene antagonizme.

Pronicljiva in prodorna knjiga.