Sledi do zaklada

DZS, Ljubljana 2000, na poti v knjigarne

Lepa knjiga o slovenskostih.

Že kot objekt je videti kot posebno darilo. Prevezana z vrvico, ki je pritrjena s pečatom, spominja na knjižno dragocenost iz davnih časov. Sam papir resda ni iz istih materialov kot Stiški rokopisi, je pa tako naravi prijazen, da bi bili nanj ponosni celo pri "Greenpeaceu".

Vsebina nam stran za stranjo niza podobe s kratkimi besedili o zastavi in grbu, mestih, dogodkih iz zgodovine, redkih rastlinah, avtohtonih živalih, naravnih znamenitostih, pokrajinah, starih obrteh in znamenitih Slovencih.

Medtem ko pisni sestavki govore bolj ali manj o že znanem, pa je signifikantna spontana nerefleksija o NOB. Tako avtorica ne navede le OF kot take, temveč po avtomatizmu zapoje glorijo partiji kot pobudnici njene ustanovitve. Zakaj danes pisati o koaliciji treh gibanj tako, da daš prvenstvo enemu? Sodobna zgodovina npr. opisuje nastanka "Demosa" 1989 kot skupni akt skupine strank, ne pa kot domislico ene same.

Dasiravno delo vsebinsko prenaša le ustaljeno vedenje, pa sem ter tja preseneti z "nekaj več", tako s podatkom, da so rjavega medveda konec 19. st. skorajda že iztrebili; med leti 1880-1900 je končalo pod lovsko puško le 17 kosmatincev. Kdaj tudi kiksne kot pri podatku, da je postal B. Križaj slalomski viceprvak že po koncu kariere l. 1988, ali pa preseneti z nevsakdanjim avtorskim izborom dobrega ducata znamenitih Slovencev, v katerem ob kralju Samu najdete še Slavka Avsenika, Marjano Lipovšek, Tomaža Humarja in seveda Prešerna, Valvasorja in podobne.

Nič usodnega, zakaj tudi delo ni pisano kot knjiga, ampak kot darilni produkt, ki je narejen, kot da bi bila to knjiga.