Telesni čuvaj

"A ste opazila, gospodična, da je večina ljudi takih kot psi. Srečni so le, če jih kdo uporabi."

Pravi Maestro Hani Wojczek, šef gangsterske tolpe, sodni priči Hani, ki je videla pobeg s kraja zločina, v katerega je bil vmešan eden od pionov nasprotne gangsterske tolpe, ki jo vodi Baba. Pion je v zagati klical na pomoč enega izmed ožjih Babinih sodelavcev, ki se po nesrečnika ni odpravil s kakim ukradenim avtomobilom, ampak kar s svojim. Hana je sicer neka frizerka, ki je bila včasih poročena z nekim anarhistom, ki ga razen anarhizma ni zanimalo prav nič. Potem se ga je Hana znebila, toda od njega se je le ločila, zato jo zdaj ta bivši obišče vsake toliko časa in hoče imeti od nje "prispevek za gibanje". Hana mu ga vedno da, barabi!, saj se boji, da bi drugače umrl od lakote. Maestru je s tistim ponesrečenim zločinom padla sekira v med in hoče, da Hana res pride cela in zdrava na sodišče, saj se Baba menda preveč ukvarja z drugimi rečmi. - Hano zato dan in noč cel teden varuje Maestrov neimenovani, prvoosebni telesni čuvaj. Zanj je značilno najprej to, da je neverjetno grd in nevaren. Sam pravi, da ni tak ko gorila, kar bi utegnila biti prva asociacija, ampak je bolj hampshirska svinja, kar izpričujejo njegovi ostri čekani, kamor zanese prste vsake najete ženske. Že starši so se ga znebili. Enostavno so ga kot dojenčka pustili na poljski poti. Potem je preživel mladost po zavodih. Ne ve točno, kaj sproži tisto divjo nevihto v njem, da se, če že ni drugače, loti kar samega sebe. In to s svojimi groznimi, rumenimi, ostrimi zobmi. Glavo mu zanese enostavno na levo in s peklensko ihto se zagrize v svojo levo ramo. Zato pa ima tudi tako poškodovano ramo, kar z velikim užitkom potem razkazuje prostitutkam na srečanjih. Nobene ženske sicer še ni imel, kar je priznal tudi Hani. Med njima ni bilo nič, kot pravimo, čeprav se mu je šla enostavno ponudit. Dosti bo. - Roman je izrazito fiilmsko ali stripovsko oblikovan. Po nekaj odstavkov je spravljenih v eno poglavje oz. kar kader, ki je naslovljeno oz. naslovljen z digitalnim izpisom časa; recimo 15.41. Morda malo preveč tvegam, toda delo je spet tako posebno in dobro napisano, da se utegnemo z avtorjem srečati tudi na Rožniku.