Civilna družba: stare podobe, nova videnja

Kritika ideje in ideala civilne družbe.

John Keane, profesor političnih znanosti na londonski Univerzi Westminster, je že v 80. letih u(videl) "pohod" civilne družbe, ki naj bi postala skupni imenovalec razvoja demokracije na Vzhodu in Zahodu. Ampak, njegova raziskovalna snovanja so ta razvoj krepko prehitela: in avtor bi se kaj kmalu soočil z dejstvom, kako so se, v končnici dvajsetega stoletja, vse možnosti civilne družbe kratkomalo - izčrpale. Ampak, drugič: svoje raziskave o civilni družbi je zasnoval na staromodnosti (beri: zgodovini), kjer mu osnovno izhodišče predstavlja izvirno in osemnajstemu stoletju lastno razlikovanje med civilno družbo in državo; nadalje obravnava razvoj tega razlikovanja v začetku devetnajstega stoletja; zatem ... In kakšen je potemtakem preprost seštevek povedanega? "Izoblikovan je nov okvir za prenikanje v vprašanje, kako in zakaj iz osemnajstega stoletja znano razlikovanje med državo in civilno družbo danes doživlja presenetljiv prerod."

Nova videnja: po padcu komunizma, zatonu punka, nezainteresiranosti študentarije, zimskega spanca mirovnikov, z vlogo zapečkaric zadovoljnega ženstva, zbledelosti okoljevarstvenikov etc., je danes že skrajni čas, tako avtor, da prekinemo z razvado petja hvale civilni družbi, temu raju svobode, enakih priložnosti in vzajemnosti med državljani - saj civilne družbe zanesljivo niso bile, niso in ne bodo raj na zemlji.

Ampak (in kljub vsemu), tretjič: "Razvijmo nove podobe civilne družbe, ki lahko spremeni naš način razmišljanja o zadevah, kot so moč, lastnina, nacionalizem, nasilje ..."