13. 11. 2000 | Mladina 46 | Kultura | Knjiga
Nastanek in razvoj Kranjske
Slovenska matica, Ljubljana 1999, 2.916 SIT
Novost iz zakladnice slovenskega zgodovinopisja.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
13. 11. 2000 | Mladina 46 | Kultura | Knjiga
Novost iz zakladnice slovenskega zgodovinopisja.
Zakaj novost? Gre namreč za prvi prevod nadvse pomembnega klasičnega dela naše zgodovinske vede, ki je bilo v nemščini izdano že daljnega 1929. leta ...
In zakaj nadvse pomembnega? Zato, ker so vse sinteze slovenske srednjeveške zgodovine, ki so nastale po "Hauptmannovem štetju", od Kosove prek Grafenauerjeve pa tja do Štihove & Simonitijeve, v svojih prikazih politično-teritorialnega razvoja tega največjega dela slovenskega prostora sledila njegovim izvajanjem in rezultatom ..."
Zakaj potemtakem tolikoletna "čakalna doba" na slovenski prevod? Oziroma: zakaj je ta, za umevanje naše domače zgodovine tako pomembna razprava, dostopna širši slovenski javnosti šele sedaj, dobrih sedemdeset let po svojem nastanku? Preprosto, Hauptmann je bil - "narodokletnik". V nasprotju z zagovorniki slovenske junaške zgodovine (Kajti da naši pradedi ne bi bili divje ubijali sosedov, kakšna sramota! Da ne bi zatirali drugih, kakšno razžaljenje! etc.) je zagovarjal t.i. hlapčevsko teorijo, njena temeljna teza pa je bila, da Slovenci pač niso bili sposobni samostojnega državnega in političnega življenja, saj so jim ga vseskozi organizirale in vodile tuje sile: najprej Avari - župani, potem Hrvati - kosezi in navsezadnje, bavarsko-nemško plemstvo. Ali kot se je glede tega Hauptmann sam plastično izrazil: "Slovenci smo bili nakovalo, po katerem so najprej udrihali Avari, potem Hrvati in končno še Nemci."
Zaključek: avtorjeva hlapčevska teorija je danes, vsaj v ključnih točkah, omajana ... Ampak, vendar in kljub vsemu: pričujoča razprava je še vedno temeljno delo, mimo katerega ne more nihče, ki ga pobliže zanima slovenska srednjeveška zgodovina.