13. 11. 2000 | Mladina 46 | Kultura | Knjiga
Bohinjske pravljice
Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov (Umetniška slikanica), Bohinj 1999, 90 str., 6.880 SIT
Avtorico poznamo kot Minko in predvsem po njenem istovrstnem prvencu Naš voča so včas zapodval iz leta 1993, sicer pa je bila do nedavnega knjižničarka na Oddelku za slovanske jezike in književnosti. Drugače piše tudi izvrstne reportaže za Gorenjski glas. Tokratna knjiga je zbirka bohinjskih anekdot, šal, bajeslovja in drugih splošno znanih bohinjskih zgodb ter je povezana še z osmimi slikarji (Marija Lucija Stupica, Rudi Skočir, Kostja Gatnik, Matjaž Schmidt, Kamila Volčanšek, Jelka Godec Schidt, Dušan Muc in Črtomir Frelih), ki so kvadratasto knjigo opremili vsakdo s po dvema ilustracijama. Verjetno ste že slišali tisto o prvem helikopterju v Bohinju, ko se je med ljudmi razširil glas, da so na nebu verjetno Krucmanove svisli, ko tako ropota. Tu sicer ni govora o svislih, toda nazorno je razloženo, kaj pomeni biti res trrmast. Tako je stari Krucman peljal z volom voz sena iz svisli. Na poti se je vol ustavil in nič ni zaleglo, da bi se še kaj premaknil. Tako da mu jo je Krucman pošteno podkuril, saj mu je pod vampom res zakuril. Ko je vola speklo, se je pa premaknil, toda samo za poldrugi meter.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
13. 11. 2000 | Mladina 46 | Kultura | Knjiga
Avtorico poznamo kot Minko in predvsem po njenem istovrstnem prvencu Naš voča so včas zapodval iz leta 1993, sicer pa je bila do nedavnega knjižničarka na Oddelku za slovanske jezike in književnosti. Drugače piše tudi izvrstne reportaže za Gorenjski glas. Tokratna knjiga je zbirka bohinjskih anekdot, šal, bajeslovja in drugih splošno znanih bohinjskih zgodb ter je povezana še z osmimi slikarji (Marija Lucija Stupica, Rudi Skočir, Kostja Gatnik, Matjaž Schmidt, Kamila Volčanšek, Jelka Godec Schidt, Dušan Muc in Črtomir Frelih), ki so kvadratasto knjigo opremili vsakdo s po dvema ilustracijama. Verjetno ste že slišali tisto o prvem helikopterju v Bohinju, ko se je med ljudmi razširil glas, da so na nebu verjetno Krucmanove svisli, ko tako ropota. Tu sicer ni govora o svislih, toda nazorno je razloženo, kaj pomeni biti res trrmast. Tako je stari Krucman peljal z volom voz sena iz svisli. Na poti se je vol ustavil in nič ni zaleglo, da bi se še kaj premaknil. Tako da mu jo je Krucman pošteno podkuril, saj mu je pod vampom res zakuril. Ko je vola speklo, se je pa premaknil, toda samo za poldrugi meter.
Tako da je zdaj z največjim veseljem zaplapolal cel voz sena. To je moral zbegano in zgubljeno gledati ta Krucman! Vi ste pa zdaj lahko trmasti kot Krucmanov vol, če že hočete.
Toda naj se vrnem na začetek. Verjetno so se Slovani naučili sirarstva od staroselcev, romaniziranih Keltov. 50 km južno od Krakova je mesto Bochna (izg. bohnja), še naprej je konec doline, ki se zaključuje z jezerom in prastaro vasjo Krynica. Ime te vasi je očitno povezano z občeslovansko besedo 'krniti', izginjati, in izhaja iz manj znanega slovanskega boga lune in njenih premen Horsa. Poljska Bochna pa mi je dala misliti že pred leti in bi tudi pokojnemu etimologu Bezljaju, če bi jo poznal.Več kot dovolj, da ne bi ponudil keltskega izvora imena Bohinj samo kot možnosti.
Knjiga je izšla že pred časom, vendar zato lahko samo toliko dalj časa opravlja svoje osnovno poslanstvo: biti okusno darilo.
