Umetnost: svetovna zgodovina

V velikem formatu, obsežnega besedila in bogastva barvnih podob.

Na pogled še ena izmed tistih preglednic umetnosti, ki jo najdete na knjižnih policah vseh, ki dajo kaj na imidž izobraženstva. Čeravno gre za proces kulturnega recikliranja, pa so uredniki dejansko poskušali ponuditi nekaj drugačnega.

Če z afriškimi kulturami ponavadi odpravijo na nekaj straneh z nametanimi fotografijami preprostejših artefaktov umetnosti, so tu predstavljene obširno. V zahodnoafriški kulturi Nok so v 5. st. pr. n. št. iz gline žgali kipce človeških in živalskih figurivc kar v naravni velikosti. Medeninasta glava kralja Onija iz kraljestva Ife (med 12. In 15. st.) je čudo, ki nase priklene pogled bralca, nasičenega zahodnjaške tradicije.

Knjiga omogoča primerjalna branja. Antični svet Grkov je imel navado prinašati marmor v mesta, kjer so iz njega klesali čiste umetnine, bodisi palače, stebre ali kipe bogov in junakov. Perzijska umetnost učinkuje drugače: tam ne prineso narave umetnikov, temveč gre on v skalovje, v katerem izseka npr. skalne grobove Ahemenidov, ali pa tudi v primerih, ko skalovje pritovorijo v mesto, mojstri na napravijo solo palače, temveč jo izklešejo tako, da ostane vraščena v neobdelane skale.

Kar se tiče vsebin upodabljajoče se umetnosti, avtorji vanjo vključijo tudi reklamni plakat, celo pogled na krožnike z jedmi jedi francoske nouvelle couisine, po drugi strani pa med "klasične" vsebine kar nekajkrat pristavijo še kompozicijske študije posameznih umetnin.

Delo, ki iz slikovnih gradiv zgodovine umetnosti naredi žive podobe, ki v bralcu vzbudijo radovednost in celo prvinsko veselje do gledanja umetnin.